Tržnica s potencialom

Ura je 7.30.  V mesto, zavito v mrzlo meglo, pridejo prvi prodajalci. Skrbno zložijo svoje pridelke in izdelke na lične stojnice. Večina jih je stalnih, prihajajo z različnih koncev Slovenije. Nudijo  praktično vse, kar se na tržnici pričakuje. Od zelenjave, sadja, mesnih izdelkov, jajc, kruha, peciva pa do vina.

Vinogradnik Vinko se pripelje s krškega konca, kjer je cviček doma. Obdeluje2 hektara vinogradov. V pokušino ponudi odličen cviček in s ponosom pokaže belo vino lastne blagovne znamke Valentin. Pravi, da včasih pride tudi s harmoniko, da je bolj veselo. Danes je šele tretjič in zatrdi, da bo vztrajal, saj se stranke že vračajo. Pritrdi mu mesar Mitja, ki sodeluje že od začetka, in doda, da je treba gledati dolgoročno.

Medtem se že opravljajo prvi nakupi. Videti je, da stranke točno vedo, po kaj prihajajo. Ne zadržijo se dolgo, tu pač ni mesto druženja in ni sejemskega vrveža.

Pogovor z organizatorjem tržnice Simonom Bučarjem nadaljujeva v toploti bližnjega lokala. Zatrdi, da so kljub videzu, ki vara, zadovoljni. Za njimi je šele dobrega  pol leta in odločeni so, da vztrajajo, saj so skupaj s prodajalci postali člani tima, ki ve kaj hoče. Zanimivo je, da imajo tudi svojega »hišnika«, ki je ves čas prisoten in vrši nadzor nad ponudbo in dogajanjem.

Tržnica nedvomno ima potencial, saj je lepo urejena, z izključno domačo sezonsko ponudbo, na dobri lokaciji z možnostjo parkiranja tako rekoč pred »štantom«.  Torej manjka ji samo še večja pozornost meščanov, ki si jo nedvomno zasluži.

 

Andrej Brezec, foto: Drevored