Romihovi srečni na Polici

Tokrat smo se povabili na obisk k znani družini, ki se je pred dobrimi 3 leti preselila na naš konec. Pričaka nas Lara in že čez nekaj minut v jedilnici sproščeno klepetamo. Občutek domačnosti in prijetno urejen dom, mi pa srebamo odličen čaj iz zelišč, ki jih je družina nabrala v okolici. Na vratih se pojavi še Boštjan s tremi navihanci. Objemi, poljubčki, veselo kramljanje in prostor v trenutku postane živahen dom. Obiskali smo družino Romih s Police.

“Kar se tiče nakupov veliko stvari uredimo že v naši lokalni trgovinici, kjer dobiš vse. Tam ni na voljo 17 jogurtov, je pa eden in to je popolnoma dovolj.” Boštjan

V hišo so se vselili pred dobrimi tremi leti in v tem času so se slavne družine navadili tudi ljudje, ki so se sprva še kdaj pa kdaj radovedno ozirali.  ”Najbolj nam je všeč stik z naravo. Stopiš ven, gozd, kostanj, gobe, srna, lisica ali zajec pred hišo. Živali včasih pridejo zelo blizu.” Boštjan Romih je navdušen gobar,  ampak kakšnih konkretnejših gobarskih “placov” nam seveda ne zaupa. Oba z Laro sta navdušena tudi nad načinom dela na šoli na Polici, skrbi ju le  prostorska stiska, saj bo šola čez nekaj let že pokala po šivih. Ob sobotah gredo Romihovi radi na grosupeljsko tržnico po domač sir, jogurt, skuto in zelenjavo, Boštjan ima še posebej rad domač radič, na vprašanje o ponudbi na tržnici pa pravi: ” Ni veliko, je pa od srca.” Omeni tudi, da gre rad na domače pivo “saj vsi vemo katere” grosupeljske pivnice. Ob nedeljah  lahko družino srečate na družinskem plezanju pri grosupeljskih planincih, letos so se navdušili tudi za taborništvo. Imamo občutek, da so se prav dobro aklimatizirali na našem koncu.

Zakaj naš konec?

“Od Police do Bežigrada, kamor sem takrat še vozila otroke v vrtec, ni niti enega semaforja, Na Rudniku pa sem v osmih minutah.” Lara

Zaradi visokih cen zemljišč v Ljubljani so se odločili za njeno okolico. Grosupeljski konec jim je odgovarjal zaradi ugodnih prometnih povezav, pretehtalo pa je dejstvo, da na Polici živijo tudi njihovi dobri prijatelji. Za iskanje primerne parcele za družino Romih se je angažiral kar eden od domačinov in čez tri mesece so bili že na ogledu in odločitev je padla. “Na parceli je bila poleg številnih cvetočih grmov in rož tudi lepa trta. Lahko bi samo pod njo postavil šotor in začel tu živet.” navdušeno opisuje Lara Romih. Na zahodni strani hiše je danes velika trata, na kateri te kar zagrabi, da bi zavpil “Kdo se boji črnega moža” ali pa odigral en polčas družinskega nogometa. Na robu je v brezovi senci kotiček za otroške vragolije. Posebnost vrta je zagotovo vkopano kurišče, kjer se poleti družba zbere ob podpeki ali hrenovkah na palici. Danes je žal megla, zato si lahko le predstavljamo kako je od tu videti sonce, ko ob koncu dneva zdrsne za sosednje gričke.

Steklena hiša

“Želela sem, da se hiša vklopi v okolje in je posebna v tem, da skuša naravo pripeljati v notranjost. Občutek je kot, da si zunaj, čeprav si noter.” Lara

Pri družini Romih kovačeva kobila ni bosa, saj je Lara, ki je po poklicu arhitektka, hišo in interier zasnovala sama. Kljub temu, da so ji kot arhitektki všeč enostavni kubusi, ravne strehe … se je tu odločila za klasičen gabarit dvokapnice: “Želela sem, da se hiša vklopi v okolje in je posebna v tem, da skuša naravo pripeljati v notranjost. Občutek je kot, da si zunaj, čeprav si noter.” Domačini ji pravijo steklena hiša, saj zahodno fasado sestavljajo velike steklene površine zaradi katerih imaš v dnevni sobi resnično občutek, da sediš na vrtu. Napušč nad steklenim delom poleti preprečuje pregrevanje, pozimi pa zaradi nizke lege sonce naravno dogreva prostore bivalnega dela v pritličju. Njegovo središče je jedilnica nad katero se razprostira galerija, ki omogoča, da Lara izza kuhinjskega pulta s kotičkom očesa sledi otroškim vragolijam v mansardi. Dnevna soba je prijeten domačen kotiček, kjer v hladnejših dneh pogosto zaprasketa v kaminu. V kuhinji nas navduši zeliščna stena.

Vse tri otroške sobe v nadstropju imajo tako jutranjo kot popoldansko svetlobo. Zasnovane so v dveh nivojih. V zgornjem nivoju mansarde bo, ko otroci nekoliko odrasejo, ločen spalni del, vanj pa se povzpneš kar po posebej zato oblikovanem pohištvu. Sproščeno in brez zadrege nas znani par spusti tudi v svojo spalnico, ki jo sicer marsikdo raje skriva. Njuno bi bilo prav škoda, saj je čudovita, svetla in prostorna, spalni del s posteljo pa je podaljšan v pravi rekreacijsko – družabni kotiček. Zanimiv je tudi prehod iz spalnice skozi garderobo v kopalnico, kjer nas navduši atraktivna stenska ura. Družinske fotografije so rdeča nit prostorov, ki domačnosti  dodajo še piko na i. Fotografije je posnela njihova družinska prijateljica, nekaj pa je tudi Larinih.

 

Irena Gantar, foto: Drevored in Lara Romih