Nejc Kolmančič, »vodja« lokalne opozicije

Nejc je vodja svetniške skupine SMC Grosuplje in, ker je to največja opozicijska svetniška skupina v občinskem svetu Občine Grosuplje, smo ga »oklicali« kar za vodjo opozicije. Sam pravi, da se ne počuti tako, saj sploh nimamo med seboj povezanih svetniških skupin, ki bi tvorile močno opozicijo in tesneje sodelovale. Nejc se šteje med domorodce, od rojstva živi v Grosupljem, je univerzitetni diplomirani politolog, v mladosti je bil nekaj let tabornik, potem košarkar in nato sodnik za košarko. V študentskih letih je bil aktiven v upravnem odboru študentskega kluba Groš prav času velike investicije v nove prostore. Kasneje je po sili razmer pristal kot novinar na Zelenem valu, kjer se je ogromno naučil o delovanju lokalne skupnosti. Trenutno dela v podjetju, kjer se ukvarjajo s TV produkcijo, produkcijo reality showov ipd.

Zakaj si se podal v lokalno politiko?

Želel sem biti nekaj več kot samo volilec na volitvah. Sicer imaš različne nivoje politične participacije; od tega, da se samo zanimaš in vsaj kaj prebereš, do pomoči pri kakšni kampanji, eni nosijo broške, drugi se kot aktivni državljani priključijo določeni stranki ali listi, podpišejo kakšno peticijo ipd. Mene je stranka SMC prepričala kot nekaj novega. Kot politologa me zanima okolje, v katerem živim in na lokalnem nivoju bi rad naredil določen vtis. Pa ne mislim mojega osebnega, ampak, da bi lahko čez nekaj let pokazali, da smo nekaj prispevali, spremenili, izboljšali.

Kako drugačna je politika iz perspektive novinarja in sedaj, ko si del nje?

Hm, dobro vprašanje. Jaz sem takrat vse skupaj kar malo idealiziral. Še vedno se mi zdi velika čast, da te volilci izberejo, da si lahko njihov zastopnik, je pa to kar veliko nekega odrekanja, veliko ur namenim politiki. Nekdo gre na rekreacijo, nekdo leži na kavču, drugi pač malo zasedamo na koordinacijah, uradnih urah itd. Vendar z enim jasnim namenom, da bi skozi naš angažma imeli kaj pokazati. Vendar moram reči, da je po dveh letih v opoziciji to zelo težko …

Kot si dejal, sta minili dve leti od zadnjih lokalnih volitev. Kje je opozicija? Včasih se zdi, kot da vas ni.

To, da izgleda, kot da nas ni, je mogoče težava tudi v medijski blokadi, kateri smo priča v Grosupljem

Hja, težko bom kratek, bom poskušal odgovoriti. Skratka, ko smo formirali lokalni odbor – jaz sem namreč predsednik lokalnega odbora Grosuplje – smo skupaj z odboroma Ivančne Gorice in Dobrepolja iskali ljudi brez »nahrbtnika«. Ljudi, ki še nikoli niso bili v politiki in jih ni moč povezati s katerokoli staro stranko, saj je v Sloveniji to zelo velika stigma; češ ta je že nekje bil in ni vreden zaupanja. Jasno je, da smo v politiki zelenci, amaterji … Že to, da smo uspeli »nabrati« in prepričati ljudi, da so sodelovali na naši volilni listi, je bil problem in velik izziv. V nekih etabliranih strankah je to čisto jasno, kako gre. Po volitvah je kar nekaj časa trajalo, da smo res ugotovili, kaj hočemo in da smo identificirali bistvene cilje, katere bomo zasledovali,  da smo pridobili prostore, kjer nas lahko obiščejo občani. Na volitvah smo dosegli soliden rezultat in odločili smo se, da bomo konstruktivna opozicija in da bomo podpirali vse dobre projekte. Jaz mislim, da v Grosupljem ni dosti takih, ki bi bili proti izgradnji prizidka zdravstvenega doma ali šole na Polici, recimo. Pri opozarjanju na zadeve, ki so pomanjkljive in na področja, na katerih ni bilo zadosti narejenega, smo bili v prvem letu zelo dejavni.  Mi smo proračun za leti 2015 in 2016 res »secirali«, podali smo ogromno pobud in amandmajev, vendar brez učinka, saj župan in pozicija ne iščejo nekega konsenza, naših glasov ne potrebujejo in imam občutek, da nas vidijo kot sovražnika … Že na prvi, konstitutivni seji sem dobil občutek, da so zavzeli stališče: mi smo na lokanih volitvah zmagali in ker na državnih nismo, ker volitve itak niso bile poštene, tako ali tako ne bomo imeli možnosti kaj veliko narediti, ker nimamo sogovornika. Se pravi, da so si že vnaprej postavili nek alibi … To, da izgleda, kot da nas ni, je mogoče težava tudi v medijski blokadi, kateri smo priča v Grosupljem. Dejansko ste vi, Drevored, edini, ki nam dovolite kakšno objavo. Nam so že od prve seje, ko se nismo strinjali z razrezom – sestavo odborov in komisij – in smo želeli svoje nestrinjanje objaviti v občinskem časopisu, gladko zavrnili objave.

Prav to je naslednje vprašanje. Zakaj niste kot opozicija bolj prisotni v javnosti, zakaj ni javno slišati vaših predlogov, kritik, opozoril ipd.? Recimo, na zadnjih dveh sejah (od samo treh letošnjih) v zadnji točki – pobude, vprašanja in predlogi svetnikov ni bilo niti enega razpravljalca, ne s strani opozicije ne s strani pozicije? Pa toliko se dogaja. Ali kaže to na neko apatijo?

Upam, da ni čisto tak vtis. Bom poskušal pojasniti. Te seje so … hm, tako bom rekel, prej kot novinar sem v ostalih občinah spremljal seje občinskih svetov in tam je to izgledalo kot prijetno druženje, tam se ni iskalo sovražnikov ali nasprotnikov, tam so bile debate, na katerih se je iskal konsenz. Na naših sejah pa je nekakšna nelagodna situacija.

Zakaj?

Mislim, da debata ali kakršen koli premislek pozicija razume kot napad na njihov predlog, ki je pravzaprav »najboljši«. Vsak odmik od tega je napad na občinsko upravo, češ da oni niso dovolj dobro pripravili zadeve, ali osebna deskriditacija ali pa v smislu kaj se spet mi, recimo, mešamo v te finance. To zgleda tako, da ko ti diskutiraš, te hitro nekdo od pozicije »poklopi« in potem nimaš niti možnosti nazaj replicirati in debata se takrat ustavi. Jaz in kolegi svetniki se na seje zelo pripravimo, ampak, ko imaš več takih izkušenj, te mine, da bi sploh diskutiral. Pred vsako sejo imamo dve do tri koordinacije, pregledamo vse gradivo, pripravimo se na odbore, v katerih sodelujemo in se odločimo, kako bomo glasovali.

 

Samo SMC ali se dobivate tudi z ostalimi?

Predvsem z SD-jem komuniciramo in poskušamo določene zadeve uskladiti. Sodelovanje je čisto korektno, ampak bi si želel, da je tega več. Skratka, ko pride do seje, nas zelo hitro »povozijo«, premalo nas diskutira, cilj pa je, da se sejo čimprej pripelje do konca. Vsaka minuta več je poziciji mučna in si ne želi razprave. Pri številnih točkah smo pripravili dobre predloge in premisleke, na primer: ali je res potrebno podražiti komunalne storitve, ali ni mogoče na sebi privarčevati? Dajmo se pohvalit, da imamo najcenejšo vodo in komunalne storitve, ne pa da jih višamo in enačimo z ostalimi. Ali je res potreba?

Na sejah izgleda županovo vodenje precej avtoritativno, ne dopušča kaj dosti diskutiranja, zelo strogo se drži poslovnika, predvsem, kadar razpravlja opozicija.

Res je, tudi poslovnik si zelo po svoje tolmači. Kot sem že dejal, razprava ni zaželjena, uporabljajo se dvojni vatli. Kaj mislim z dvojnimi vatli? Naše razprave so časovno omejene na 5 minut, pa nas župan pogosto prekine že prej, če mu naše izvajanje ni všeč. Seveda to ne velja za vse, svetniki SDS lahko razpravljajo tudi 15 minut ali več. Tak primer je razprava svetnika SDS Boža Predaliča na seji, kjer smo potrjevali romskega svetnika. Še huje je, kar zadeva replike. Tam se župan sploh ne drži poslovnika, temveč ga interpretira povsem po svoje, da ne rečem, da ga pogosto krši. Vsaj razpravljavec ima po poslovniku pravico do največ dveh replik po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Namenjene so temu, da se o zadevani tematiki poglobljeno razpravlja in skuša kolege svetnike z argumenti prepričati v svoj prav. No, praksa je popolnoma drugačna. Župan Verlič dovoli zgolj eno repliko, pa še to zgolj v primeru, da te je nekdo od kolegov svetnikov neposredno izzval, oziroma imenoval z imenom. Zdi se mi, da je županu vsakršen dialog povsem odveč in bi najraje videl, da bi celotno občinsko sejo brez debate izpeljali v pol ure, kakršno koli debato pa vidi kot napad nanj, na občinsko upravo in že prijava k razpravi z njegove strani izzove odpor. Če bi radi pred glasovanjem obrazložili svoj glas – to pravico svetniki tudi imamo – pa si še dodatno nakopljemo jezo župana.

Zdi se mi, da je županu vsakršen dialog povsem odveč in bi najraje videl, da bi celotno občinsko sejo brez debate izpeljali v pol ure, kakršno koli debato pa vidi kot napad nanj, na občinsko upravo in že prijava k razpravi z njegove strani izzove odpor.

Pa še nekaj je: po ostalih občinah sem opazil, da imajo ta informacijski in grafični sistem za prijavo razpravljalcev mnogo boljši kot pri nas. Recimo v Ivančni Gorici izgleda tako, da na ekranu vidiš, kdo se je prijavil, pri razpravi teče ura in odšteva in, če se želi kdo na razpravo odzvati z repliko, se tam prijavi in se tudi izpiše, kdo replicira. Pri nas tega ni in niti ne vemo, kdo je prijavljen k besedi. Velikokrat je razprava že zaključena, pa si potem nekdo iz pozicije izbori besedo, da nas malo »poklopi« z neko sklepno besedo, da nas utiša in, jasno, odziva na to nam ne dovolijo.

Se opoziciji zdi, da bi morali imeti seje občinskega sveta bolj pogosto?

Ja, zdaj je tako, da so dve, tri seje namenjene za potrjevanje proračuna, kar je nujno, in potem imamo še slavnostno sejo junija in novoletno decembra.  Dejansko so županova pooblastila bistveno večja kot v času župana Janeza Lesjaka. Takrat so o vsaki večji postavki bolj široko diskutirali in so bile teme tako obsežne, da jih niso sprejemali hkrati s proračunom. Zdaj se take stvari sprejemajo v paketu in je na nas svetnikih, da si vzamemo dovolj časa, da predelamo gradivo in uspemo ali ne najti določene postavke. Recimo, jaz sem na marčevski seji ugotovil, da bo občina namenila nekaj sredstev za parkirišča in parkomate. Do takrat nihče ni vedel, da se kaj takega v Grosupljem sploh pripravlja. Tudi sedaj, ko je zunaj javni razpis, občani nimajo informacij, kaj bo, kje bo in kakšna bo cena.

Se pravi, da o tem, kje bodo plačljiva parkirna mesta in kakšna bo cena ter režim parkiranja, občinski svet sploh ni odločal?

Ne, občinski svet je sicer sprejel odlok o občinskih cestah, ki ga prej sploh nismo imeli in tam so predvidene številne zadeve. Mi se strinjamo, da je potrebno mirujoči promet urediti, vendar bo predlagana rešitev kar travmatična jesenska tema.

Torej je pri odločanju o parkiranju javnost popolnoma izključena?

Mislim, da si na splošno na nobenem področju pozicija z županom ne želi preveč angažiranih občanov.

Tukaj bi lahko debato vodili v dveh smereh; o tem kako občani nimajo možnosti prav nobene participacije in imajo vpliv na lokalno politiko le enkrat na štiri leta, ko so volitve. Tekom štirih let pa v bistvu ni nobene možnosti, da bi imel občan vpliv na politiko. Zbori krajanov menda sploh ne funkcionirajo, dejansko ni dovolj možnosti, da bi dajali pobude, da bi se srečali za okroglo mizo in da bi, recimo, povedali, kako si predstavljajo ureditev parkiranja. Zbor krajanov bi moral biti bolj pomemben, Občina bi morala biti servis občanom in ne, da je sama sebi namen. Mislim, da si na splošno na nobenem področju pozicija z županom ne želi preveč angažiranih občanov.

Prav tako občani nimajo možnosti dajati pobud, komentirati na občinski spletni strani ali v občinskem časopisu. Kako je s tem?

Od začetka sem še dobil kakšen odgovor v tem smislu, da kritike niso zaželjene, ker bi se sprožil plaz, snežna kepa, saj če bomo mi nekaj kritičnega zapisali, se bodo potem drugi na naše pisanje odzvali ipd. Ko sem bil še na Zelenem valu, sem se enkrat prijavil na razpis za urednika Grosupeljskih odmevov in sem na KVIAZ-u izgubil s 4:3. Imel sem idejo, da bi bil to živ časopis, da bi imeli pisma bralcev, forum … (smeh) Danes pa imamo en tak album različnih otvoritev in občinskih dogodkov, v bistvu preslikavo vsebin s spletne strani. To ni živ, aktualen časopis, to je almanah zadev izpred meseca ali dveh. Ne želim biti ekstremno kritičen, saj je občina Grosuplje prijetna za življenje, vendar življenje niso samo krožišča in kilometri asfaltiranih cest, ampak dogodki, programi, kulturno življenje.

Lahko pa občani pridejo do vas na uradne ure?

Imamo jih vsak ponedeljek od 18. do 20. ure, naša pisarna se nahaja v 1. nadstropju stavbe Magro – Ob Grosupeljščici 1B. Med našimi rednimi koordinacijami si vzamemo čas tudi za občane in moram reči, da kar prihajajo. Velikokrat nam pridejo potarnat ali pa iščejo pri nas informacije, ki bi jih morali dobiti na Občini.

Da ne boš samo kritičen – ali lahko kaj še posebej pohvališ v delovanju te garniture?

Občina se je dejansko profesionalizirala, to je zdaj dobro organizirana ustanova.

Občina se je dejansko profesionalizirala, to je zdaj dobro organizirana ustanova. Spomnim se, da je imel župan Lesjak v pisarni ves čas torbo z orodjem in tudi pesek je včasih sam posipal pred občino … Pod županstvom dr. Petra Verliča so zaposlili kar nekaj dodatnih ljudi, ali je to potrebno, vedo sami.  Grosuplje je postala bolj sodobna občina, pa ne samo po njihovi zaslugi. Nekaj okoliščin jim je šlo izredno na roko; na koncu vlade Alenke Bratušek leta 2013 je vlada ugotovila, da nikakor ne bodo mogli počrpati evropskih sredstev in se je finančni minister Čufer odločil vsa ta sredstva prepustiti občinam. S tem denarjem se je veliko naredilo. Na eni izmed sej sem od župana slišal očitek, da mi (SMC), ki smo vlada, za občino ne naredimo nič in se v taki državi sploh ne da delati. Najbolj smešno je to, ko pravijo, da država ne da nič denarja, da ga še jemlje, da je povprečnina manjša, kar je sicer res in da od te države ni nič. Ampak kljub temu se bodo v tem mandatu naredila krožišča pa nadvoz proti Sončnim dvorom in še ogromno drugih projektov in vsi bodo narejeni iz državnega ali evropskega denarja. Se pravi, da se pogosto kitijo s tujim perjem. Saj občane niti ne zanima, iz katerega denarja je nekaj narejeno, ampak treba je biti pošten in povedati, iz katerega vira je kaj pridobljeno. Recimo, intenzivno se odpirajo nova krožišča, vladajoči v občini si delijo »medalje«, ampak sredstva so pa državna … Skratka, zelo dobro znajo predstavljati projekte in uspehe, tudi če niso njihovi.

Kako je pa s krajevnimi skupnostmi? Delujejo ali jih počasi ukinjamo? Občina jim je zmanjšala sredstva in pristojnosti. KS Grosuplje so celo odvzeli prostore. Ali imajo namen tako centralizirati odločanje, da niti ne potrebujejo krajevnih skupnosti?

Po Zakonu o lokalni samoupravi Občina krajevne skupnosti ustanovi in jih lahko tudi ukine. Jaz mislim, da bi morale imeti KS še večjo veljavo, kot jo imajo. Res je, da je marsikje težko dobiti ljudi, ki so pripravljeni kandidirati na volitvah za KS. So pa krajevne skupnosti na celotnem področju občine Grosuplje izgubile na pomenu, dejansko so jih centralizirali. Baje z razlogom. Če, recimo, storitve kot so pluženje, razsvetljava ipd. prevzame en centralni izvajalec, je cenejše. Menim, da si na Občini ne želijo, da imamo še eno vzporedno politično strukturo. Recimo, v prejšnjem mandatu je Rad imam Grosuplje vsaj nekaj naredil v KS Grosuplje, kolikor je pač mogel in verjetno jim je tudi to šlo v nos.

Ampak vsako investicijo preko 3.000 evrov mora »požegnati« župan. Torej lahko imamo namenjenega precej denarja za obnovo tržnice, ampak, če župan tega ne odobri, ne bo nič. Drži?

Ravno zaradi tega mislim, da bi morala Občina Grosuplje ne zmanjševati, temveč povečati vpliv krajevnih skupnosti. Na zborih krajanov naj prihajajo ljudje s svojimi idejami in željami, recimo tukaj bi imeli svetilko, tam cestno ogledalo, kar jim je potrebno zagotoviti. Ne pa da morajo za vsako investicijo prositi župana ali direktorja. To so take mini, ampak življenske zadeve, ki bi jih morali reševati zbori krajanov.

Kultura. Kaj se dogaja s kulturo v Grosupljem?

V letu 2010 so za kulturo namenili 1,77%, sedaj ji namenjamo slabih 0,70%. Ves čas opozarjajo na krizo in recesijo, ampak če pogledamo proračun, to ne drži, v Grosupljem recesije ni bilo.

Občinski odnos do kulture je zelo mačehovski. Na to temo sem naredil diplomsko nalogo, kjer sem preučeval razloge; ali so finančni ali politični. Če pogledamo gibanje proračuna in sredstev za kulturo, vidimo tukaj en ogromen razkorak. Pogledal sem obdobje od 2008 do 2015, kjer vidimo, da so se sredstva za kulturo do 2010 povečevala, ko so znašala 250.000 evrov na leto, potem pa so sledili rezi po 10% do 25% na leto, tako da smo sedaj prišli na znesek 162.000 evrov letno. Se pravi skoraj polovico manj! Po drugi strani pa je proračun ves čas naraščal. V zadnjem mandatu župana Lesjaka (do leta 2010) je bil dobrih 14 MIO evrov, sedaj smo nekje okoli 18 MIO evrov. V letu 2010 so za kulturo namenili 1,77%, sedaj ji namenjamo slabih 0,70%.

Ves čas opozarjajo na krizo in recesijo, ampak če pogledamo proračun, to ne drži, v Grosupljem recesije ni bilo.

Ves čas opozarjajo na krizo in recesijo, ampak če pogledamo proračun, to ne drži, v Grosupljem recesije ni bilo. Se pravi, da ti argumenti ne pijejo vode. Kar se tiče političnih razlogov, pa lahko vidimo, da se je po spremembi oblasti leta 2010 zgodil velik rez. Ko sem enkrat izpostavil ta problem, mi je vodja svetniške skupine SDS Mihael Hočevar rekel, da občina Grosuplje nima za luksuz. Očitno naj bi bila kultura luksuz. Leta 2008 je bil spisan petletni program za kulturo, ki se je do leta 2010 relativno uspešno izpolnjeval, potem se je vse skupaj prekinilo. To je bil res dober program na petdesetih straneh, narejen na podlagi analize – ankete 600 občanov. Popisali so kompletno infrastrukturo in potrebe, razdelali posamezne panoge: ljubiteljsko kulturo, založništvo, knjižnično dejavnost itd. Opredeljeni so bili cilji in načini, kako bomo prišli do njih. Potem do letos spomladi ni bilo nič narejenega, čeprav zakonodaja lokalni skupnosti nalaga, naj postavi cilje in prioritete kulturne politike. To pomeni, da naredi štiri ali večletno strategijo oziroma program razvoja kulturnih dejavnosti. Konkretno tako, da popiše obstoječe stanje, predvidi investicije v infrastrukturo in zagotovi pogoje za uresničevanje javnega interesa za kulturo, se pravi v zadostni meri financira društva, ansamble, skupine in podobno. Letos pa smo dobili strategijo na sedmih straneh, od katere sta prvi dve strani uvodne določbe, potem skopirani dve tabeli iz proračuna 2016 in 2017 …, nič pa o tem, kaj se bo delalo, cilji, prioritete … Nič! Nekaj so sprejeli, toliko da imamo. Petletni program!? Nekateri imajo življenjepise daljše od tega.

Gre za problem vrednot?

Tako je. Kultura ni samo predstava, gre za vzgojo otrok in mladine, da razvijajo odnos do kulture. Kultura je tako širok pojem, da je ne moremo kar tako rezati. Če ostanem še pri političnih razlogih, pa mislim, da je za volilce trenutno vladajoče pozicije pomembno, ali pa so se vodilni sami odločili, da rajši vlagajo v, da ne rečem populistične, ampak infrastrukturne, trde, javne projekte. Na fasado na zdravstvenem domu lahko s prstom pokažeš; tukaj smo naredili to, tam to in v štirih letih bo izgledalo, kot da je narejenih dvajset novih stavb. V kulturi in športu pa je rezultate težko prikazati – sploh na kratki rok. Ker imajo vse vzvode moči, je to pač njihova odločitev.

Kaj pa turizem, kje smo?

Ampak pri turizmu je tako kot pri kulturi in športu, kjer ni strategije, tako da niti Občina sama ne ve, kaj bi.

Hja, to je ena izmed najbolj spregledanih gospodarskih panog v Grosupljem. Pa imamo naravne danosti in potencial, poleg tega, da je glavno mesto Slovenije sedaj zelena prestolnica Evrope in imamo v bližnji prestolnici ogromno turistov, ne znamo iz tega nič iztržiti. Mislim, da bi rabili na Občini Grosuplje predvsem enega dobrega menedžerja, ki bi se ukvarjal s turizmom in bi znal vse skupaj povezati v neko celoto in narediti en paket; eno ali dvodnevni. Imamo Cerovo, Županovo jamo, nekaj bi lahko naredili s tem našim nesrečnim mlinom … Recimo lovci – po Sloveniji se gredo fotolov, kjer prihajajo turisti s celega sveta in plačujejo, da s lovskih prežah fotografirajo živali. Se pravi z minimalnim vložkom, z obstoječo infrastrukturo ponudiš zanimiv program. Ampak pri turizmu je tako kot pri kulturi in športu, kjer ni strategije, tako da niti Občina sama ne ve, kaj bi.

Prosim, če pokomentiraš eno izmed postavk proračuna; ali se ti zdijo sredstva za brezplačni WIFI po Grosupljem – z rebalansom 2016 smo zanj letos namenili kar 34.500 evrov – res potrebna? Glede na to, da se ves čas govori o varčevanju ipd. Na eni strani jemljejo kulturi, društvom, otrokom za plavanje … tu pa tak relativno visok znesek. Ali to sploh potrebujemo, glede na to, da ima brezplačno internet povezavo že vsak lokal?

To je nesorazmerno visok znesek. Mogoče bi bil razumljiv pred leti, ko smo bili slabše ožičeni, ali če bi bile to točke na nekih turističnih lokacijah. Res je vprašljivo, če je smiselno sedaj, ko nudijo ugodne pakete, ko imaš že za 15 ali 20 evrov neomejen dostop do interneta. S to temo smo se precej ubadali, predvsem je zanimivo, od kod politična volja za tak projekt. Bili smo celo okarani, da smo proti mladim, ker je to pač namenjeno mladim …

Ali smo te še kaj pozabili vprašati? Želiš kaj dodati?

Plačevanje parkirnine pred zdravstvenim domom je pa prav sprevrženo!

Mogoče glede zelo aktualne teme parkiranja. Strategije glede tega nimamo ali pa je ne poznamo. Informiranost občanov je problematična, prisoten je strah, predvsem t.i. vozačev. Njih se res precej stigmatizira. Nekdo iz Čušperka bo pač moral nekje pustiti avto in bo finančno »kaznovan« s plačilom parkirnine. Zanje bi morali priskrbeti primerna parkirišča. V preteklosti je bilo govora, da bo na občinskem peščenem parkirišču garažna hiša s P+R sistemom, ampak od tega ni nič. Jaz sploh ne vidim, da bodo z novim načinom parkiranja rešili problem. Za ta kaos bodo sedaj pač kasirali in izstavljali račune direktno občanom. Toliko in toliko avtov je v Grosupljem in ti jih ne moreš kar nekam prestaviti … ljudje bodo parkirali vsepovsod, okoli blokov ali pa se bodo zjutraj dobivali v Sončnih dvorih, tam puščali avte in se peljali naprej. To ni rešitev. Pa še nekaj točk je spornih; iz razpisne dokumentacije je razvidno, da parkomati ne bodo vračali drobiža. To se mi zdi res noro in kaže na to, da hoče nekdo potegniti od ljudi čim več denarja. Pa to, da je parkirišče plačljivo do osmih zvečer!? Tudi v Ljubljani je plačljivo do petih, potem pa je brezplačno. Tudi vozači bodo po peti popoldan izpraznili parkirišča. Plačevanje parkirnine pred zdravstvenim domom je pa prav sprevrženo!

Za zaključek nam, prosim, povej, s čim se kot opozicija lahko pohvalite?

Če tukaj govoriva samo o svetniški skupini SMC in Lokalnem odboru SMC Grosuplje, smo uspeli s pobudo za odpis dolgov socialno najšibkejšim. Na našo dvakratno pobudo so se potem na Občini Grosuplje odločili, da so podpisali sporazum z državo za odpis dolgov. Lani smo organizirali okroglo mizo na temo infrastrukture, ki je bila v Ivančni Gorici. Prišel je minister za infrastrukturo Gašperšič, predstavnik Slovenskih železnic, povabili smo vse; na Občini Ivančna Gorica so se odzvali, z naše Občine ni bilo nikogar. Mi si ne želimo pripenjati zaslug, da je zaradi nas narejeno to in to krožišče, ampak tam smo določili točen datum, kdaj se bo začela gradnja nadvoza za Sončne dvore, izpostavili smo most na Tovarniški, govorili smo o dinamiki izgradnje krožišč, ki so stvar države. Govorili smo tudi o problemu tretjega avtocestnega priključka v Šmarju Sap, za katerega sam mislim, da ne bo tako dober za Grosuplje, kot se govori. Se bojim, da bomo kmalu dobili nazaj en bumerang. Bojim se, da bodo tam doživljali zjutraj in popoldne prometne infarkte, kjer bodo v dveh manjših rondojih stale kolone avtov. Recimo, projekt avtobusne krožne linije mini busa do zdravstvenega doma, ki je zaživel sedaj, je del našega volilnega programa, na matičnem telesu za družbene dejavnost je »težila« naša svetnica, ampak v novici o projektu nismo bili nikjer omenjeni. V letu 2015 smo podali 33 pripomb in 11 amandmajev, dejansko smo se precej angažirali, ampak smo bili preslišani.

Za naprej imamo pripravljenih nekaj projektov, eden izmed njih bi bil za mlade in za samozaposlene. To ni zraslo na našem zelniku, s to idejo so se na nas obrnili mladi. Gre za projekt coworkinga, za neko stičišče, predvsem mlajših, ki so primorani delati kot samozaposleni. Občina naj bi jim namenila nek prostor, kjer bi imeli možnost delati skupaj, za nizke stroške. Po marsikaterih primerljivih občinah, kot sta Logatec ali Vrhnika, imajo tovrstne prostore. Za to se ne rabi veliko; prostor, nekaj miz, čajna kuhinja, internet. Pa še Občina Grosuplje bi lahko imela korist od njihovih znanj. Upam, da bomo še letos na Občini dobili sogovornika za ta projekt. To je zdaj, na kratki rok. Za volilne obljube za leto 2018 pa je še prezgodaj (smeh).

S čim se v prostem času poleg lokalne politike še sproščaš?

Sem navdušen rekreativni tekač, nekajkrat na teden obiščem lokalni fitnes, ob koncih tedna uživam v napetih tekmah naših športnih klubov v občini, rad si pogledam kakšno kvalitetno predstavo v Kulturnem domu, pa je teh žal iz leta v leto manj. Rad potujem, se tam izklopim ali preberem kakšno dobro knjigo. Aja, pa redno prebiram portal Drevored.si.

 

 

Andrej Brezec, foto: Drevored