Dean T. Zavašnik, ravnatelj Glasbene šole Grosuplje

1 glasbena šola, tri podružnice, 2 zbora, 6 orkestrov, cel kup komornih skupin, 50 zaposlenih in 550 učencev. Glasbena šola Grosuplje letos praznuje 40. obletnico delovanja. V tem času je iz njihovih vrst zraslo ogromno profesionalnih in ljubiteljskih glasbenikov, saj “gojijo dobro glasbo”. Ob tej priložnosti smo se po strmih lesenih stopnicah stare stavbe povzpeli na pogovor k ravnatelju šole.

Dean Telič Zavašnik je na čelu Glasbene šole Grosuplje (GŠG) že osmo leto. Po izobrazbi je profesor glasbe, njegov inštrument je harmonika, klavir, kot sam pravi, igra pogojno. Slednje vzemite z rezervo, saj je Dean perfekcionist,  njegovo načelo je urejenost. Tudi njegova pisarna je takšna, pisalna miza pospravljena, na njej pa dve skodelici z bomboni, bela z belimi in zlata z zlatimi. Danes je petek (Casual Friday), zato sta kavbojke in športna majica zamenjali običajno službeno srajco in hlače. “Ob petkih in kadar učim, se rad oblečem bolj udobno, športno” in tako se tudi naš pogovor začne precej sproščeno. Ha, nič kaj podobno tipični predstavi o pogovoru pri ravnatelju. (-:

Začnimo na začetku. Se spominjate svojih glasbenih začetkov?

Ja, se spominjam. Najprej sem dve leti hodil v pripravnico, pripravo na inštrument. Pri devetih letih sem pričel igrati harmoniko, čeprav nisem imel točne predstave, kateri inštrument bi igral. Takrat so mi jo predlagali in je nekako kar obstala.

 

V enem intervjuju ste izjavili, “Družina je najpomembnejša odskočna deska, tudi kar se tiče glasbe”. Ste imeli glasbo položeno v zibko?

Ne, jaz je nisem imel prav nič. Oče ima odličen posluh, mama slabšega, vendar nihče v družini ni bil glasbenik. Zgodba o tem je čisto drugačna. Pri dveh letih so mi odstranili eno ledvico, zdravniki so staršem svetovali, naj se ne bi pretirano ukvarjal s športom, zato so me vpisali v glasbeno šolo. Takrat so veljala še taka prepričanja, danes vem, da so tudi vrhunski športniki, ki imajo le eno ledvico.

Polagate glasbo v zibko svojim otrokom?

Omogočam jim jo. Sin igra že sedmo leto, začel je s trobento,  baritonom, zdaj igra tubo. Hči bo šla letos v glasbeno pripravnico.  Ampak nimam neke strašne ambicije, da bi bila glasbenika, želim jima bolj omogočiti splošno izobrazbo.

Ste jima kdaj igrali?

Prav igral ne, ko je bil sin majhen pa sem veliko vadil, ker sem delal še srednjo glasbeno šolo.

O kakšnem poklicu ste sanjarili kot otrok? Rock zvezdnik, simfonik ali morda eden od bratov Avsenik?

Nisem imel nobene posebne želje. Ko sem obiskoval srednjo šolo je bila moja želja poučevanje razrednega pouka, ampak nisem bil sprejet na pedagoško fakulteto, bil sem 121-i od 120-ih, ki so jih sprejeli. Potem sem eno leto po 5, 6 ur na dan vadil klavir za sprejemne izpite za vpis na Akademijo za glasbo.

In postali ste ravnatelj glasbene šole, kar logično. Je pomembno, da je ravnatelj glasbene šole tudi glasbenik? Ne bi šlo bolje ekonomistu ali pravniku?

Mislim, da je pomembno, da si glasbenik, še posebej pedagog. Kot tak najbolj poznaš problematiko v glasbenem šolstvu. V GŠG smo bili vsi  ravnatelji do sedaj glasbeniki, saj se za to delovno mesto zahteva glasbena izobrazba. Po moje bi morda lahko šolo vodil tudi ekonomist, pravnik …

Ste v tej vlogi solist ali orkestraš?

Imam se bolj za orkestraša, čeprav včasih moram biti solist.

Imam se bolj za orkestraša, čeprav včasih moram biti solist. Trudim se, po naravi sem bolj usklajevalen tip. Bližje mi je timsko delo, vendar se moram glede na vodilno pozicijo o določenih zadevah odločati sam.

Koliko imate še stika z glasbo, s poučevanjem?

Poučujem dva učenca in vodim harmonikarski orkester. Odkar sem nastopil funkcijo ravnatelja igram manj.

Torej ravnatelj ne vadi?

Ne (smeh, Op.a.).V vseh osmih letih sem vadil tri tedne za nastop učiteljev.

Torej harmonika stoji?

Ja, poglejte tukaj jo imam. (Potegne kovček izpod pisalne mize op.a.) Čeprav imam strašno željo po igranju, mi enostavno zmanjka časa za vajo.

Konec maja imate sprejemne preizkuse za naslednje šolsko leto. Razlogov zakaj vpisati otroka je verjetno veliko. Obstaja razlog, da otroka ne vpišeš?

Zakaj ga ne? (Razmišlja, op.a.)Na predšolsko glasbeno vzgojo in glasbeno pripravnico je vsekakor dobro vpisati otroka, čeprav ima slabše glasbene predispozicije, saj z obiskovanjem pouka razvija glasbene sposobnosti. Zakaj ne?(Razmišlja, op.a.) Menim, da bi bilo za vse otroke dobro, da bi hodili v glasbeno šolo. Nekje sem zasledil, da imajo otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo,boljše rezultate v osnovni šoli kar za 15 odstotkov. V Sloveniji imamo zelo dober sistem glasbenega izobraževanja na vseh stopnjah (nižji, srednji in visoki).

 

Koliko je v glasbi, v šolanju pomemben talent in koliko vztrajnost, delavne navade …? Je možno definirati takšno razmerje?

Mislim, da je talent pomemben samo na začetku, ko se začneš učiti in na koncu, če si vrhunski glasbenik. Rekel bi, da je 10 odstotkov talenta in 90 dela.

Kako pomemben je izbor inštrumenta?

Imaš harmonikarje, ki so doštudirali v tujini, in bi »narodnjake« odigrali, ampak slabše kot nekdo, ki jih igra »natur«.

Če ima nekdo strašno željo po nekem inštrumentu, potem je to potrebno upoštevati, sicer pa je zanemarljivo. Mislim, da ti inštrument priraste k srcu. Mi nekoliko usmerjamo vpise inštrumentov, glede na potrebe orkestrov. Na primer trobila, če učencev ne bi spodbujali, jih sploh ne bi imeli. Podobno tudi violončelo. Imeli bi samo klavir, kitaro, flavto in violino. Mislim, da učenci s tem nimajo težav, nekateri pa kasneje inštrument tudi zamenjajo.

Je puberteta in posledično uporništvo problematično obdobje tudi v glasbenih vrstah?

Večjih problemov nimamo, mogoče kakšne manjše disciplinske stvari, kot npr. ugovarjanje na vajah.

Kaj pa, da pustijo glasbeno šolo?

Mislim, da je vloga staršev zelo pomembna. Tudi moj sin je želel prenehati z igranjem, saj so ga zanimale tudi druge dejavnosti. Dogovorila sva se, da bo poleg glasbene šole drugo prostočasno dejavnost obiskoval vsaj eno šolsko leto. V kolikor bo uspešen in vztrajen, se bova o nadaljnjem obiskovanju glasbene šole pogovorila.

Koliko otrok dokonča glasbeno šolo v Grosupljem?

Mislim, da okrog 80 odstotkov ali več.

Koliko otrok nadaljuje šolanje na Konservatoriju za glasbo?

To je precej odvisno od posamezne generacije. Lani in predlani je sprejemne preizkuse opravilo 14 učencev, kar je veliko. Šolanje na srednji stopnji glasbenega izobraževanja nadaljuje manj kot 1% vpisanih učencev.

Ali drži, da “tapridni” učenci postanejo klasični glasbeniki, uporniški pa rokerji?

Ne drži. Mislim, da nima to nobene povezave. Mislim, da je klasika zelo dobra podlaga za vse. Če vključiš vanjo še nekaj zabavne, popularne glasbe, ki jim je všeč, je to zagotovo najboljša pot. Potrebno je obvladati tehniko inštrumenta in lepoto zvoka. Rokerji in jazzisti se temu prav gotovo manj posvečajo, imajo  druge prioritete. Ne bi rekel, da je kdo slabši, vendar razlika je strahotna. Imaš harmonikarje, ki so doštudirali v tujini, in bi  »narodnjake« odigrali, ampak slabše kot nekdo, ki jih igra »natur«.

V letošnjem letu GŠG praznuje 40 obletnico delovanja. Kaj je največji dosežek šole v tem času?

Največji uspeh je prav gotovo dvig kvalitete igranja učencev in poučevanja. Želim, da se učitelji držijo učnega načrta. Tako šola zagotavlja povprečno visok nivo, kar posledično vpliva tudi na število izstopajočih posameznikov.

Dobro blago se samo hvali in ravno zato … Kaj smatrate za svoj največji uspeh v vlogi ravnatelja?

GŠG po kvaliteti prav gotovo spada najmanj v prvo tretjino najbolj kvalitetnih šol v državi.

Mogoče urejenost šole. Če izvzamem prostorsko problematiko, na katero nimam neposrednega vpliva, se mi zdi, da je urejenost šole na visokem nivoju. S tem imam v mislih, da se držimo učnih načrtov, upoštevamo navodila ministrstva, da je realizacija pouka nad 95 odstotna, da pouk ne odpada in da je šola urejena.
GŠG po kvaliteti prav gotovo spada najmanj v prvo tretjino najbolj kvalitetnih šol v državi. En razlog za to je gotovo dejstvo, da imamo nizko sistemizacijo. To pomeni, da nekatere šole lahko vpišejo na 100 otrok 20 otrok ali več, pri nas pa je razmerje 8 otrok od stotih. Torej imamo prednost že v startu, saj sprejemamo otroke, ki imajo boljše predispozicije. To je popolnoma objektiven razlog, da se uvrščamo v vrh.  Drugi razlog za kvaliteto so kadri, saj imajo sedaj vsi akademsko izobrazbo, kar je pomembno predvsem zaradi nivoja poučevanja, inštrument, tehniko bolje obvladaš.

In naslednji največji cilj?

Zdaj učimo pravzaprav v enakih prostorih in pogojih kot pred 40-timi leti.

Prav gotovo novi prostori. Zdaj učimo pravzaprav v enakih prostorih in pogojih kot pred 40-timi leti. Na sami glasbeni šoli praktično ni poučevanja (razen klavirja, tolkal in orkestrov), vse se izvaja na osnovnih šolah. Njihove učilnice niso namenjene poučevanju inštrumenta, saj preveč odmevajo, nimajo pripomočkov kot so pianino, ogledala, nimajo prostora za shranjevanje inštrumentov… Učilnice so na voljo šele v poznem popoldanskem času, zato poučevanje traja vse do osmih zvečer. Učitelji nimamo zbornice. Problem je tudi hrup (popoldansko varstvo osnovnošolskih otrok). Imam občutek, da se zadeva s prostori obrača na bolje. Moja realna ocena je, da lahko našo prostorsko  stisko rešimo v osmih letih.

Je GŠG dovolj povezana z lokalnim okoljem?

Mislim da smo zelo vpeti, tako matična šola v Grosupljem kot vse tri podružnice. Tudi povezanost podružnic in same šole je dobra. Učencem  omogočamo sodelovanje v orkestrih, ki je obvezen del programa, v domačem kraju (godba Dobrepolje, godba Stična, godalni orkester Stična). Z glasbenimi točkami nastopamo na lokalnih dogodkih v vseh štirih občinah (približno 80 nastopov na leto).

Malo sem vas poguglala. O vas ni veliko informacij na internetu? Sta skregana?

Ne, samo ne maram dajati informacij o sebi na splet, še posebej ne osebnih. Rad imam sodobno tehnologijo. Štiri, mogoče pet let nazaj je sodelavec želel narediti povezavo s spletne strani Glasbene šole na Facebook stran in jaz sem ga pri tem podprl. Vendar pa s strani sodelavcev ni bilo konsenza.

Nastopilo bo vseh 6 orkestrov Glasbene šole Grosuplje, dva zbora in še komorna skupina. Slišali boste med drugim filmsko glasbo iz filmov Pirati s Karibov in Titanik, uspešnici Dan ljubezni in Bohemian Rhapsody…

Mimogrede GŠG je na največjem družabnem omrežju, včeraj sem postala vaš 6. oboževalec.

A smo, a res, na Facebooku?

Ja.

Aha, to je verjetno ostalo od takrat, pa smo morali potem prenehati. To bi pa res lahko zdaj spet predlagal na konferenci, da zaživi Facebook stran (zapiše opomnik na listek, Op.a.).

Kakšna glasba odmeva iz vašega avtoradia?

Radia v avtu večinoma ne poslušam. Kot najstnik sem najraje poslušal The Beatles.

 

Irena Gantar, foto: Drevored