Darka Rački uči otroke leteti

 

Morda ste v kakšnih kratkih novičkah zasledili, da je Šentjurčanka Darka Rački v začetku decembra prejela priznanje za rejništvo. Mi smo jo obiskali, ker je to kar počne velikansko poslanstvo. Pričakala so nas odprta vrata, dobesedno, in za njimi velik kup čevljev, ki je napovedoval polno hišo. In ta je res bila polna. Ne samo ljudi, ampak tudi energije, domačnosti in občutka, da je vse v redu, da stvari tečejo. Darka in njen mož Peter sta pred 14. leti v svoj dom sprejela osemletno deklico. Njuna prva rejenka je danes že samostojna in si je pred kratkim ustvarila svojo družino. Na to sta oba odkrito ponosna. Trenutno dajeta dom pisani druščini: 3, 8, 10, 11, 15 in 20 let, štiri dekleta in dva fanta, šest otrok s “težko prtljago”.  Darka preprosto ne bi mogla imeti boljšega imena. To kar podarja otrokom je neprecenljivo.


Vaše delo se uradno imenuje rejniška dejavnost. Ni to nekoliko neposrečeno poimenovanje?

Beseda rejništvo res zveni čudno. Verjetno bi bilo treba temu reči kako drugače. Že večkrat sem razmišljala, kako. Pravzaprav je to skrb za otroke, dati otrokom dom, jih naučiti, kako se živi skupaj, kako je lahko lepo, če se imamo radi in da na svetu niso samo slabe stvari, ki so jih vajeni.

… začutiš, da si verjetno tukaj zato, da nekomu drugemu daš to, česar nisi mogel dati svojim otrokom.

 Za rejništvo sta se odločila, ker nista mogla imeti svojih otrok. Sta razmišljala o posvojitvi?

Seveda sva, ampak ravno takrat se je Slovenija osamosvojila in se otrok ni dalo posvojiti, razen iz držav kot je Rusija, Ukrajina. Po razmisleku sva se odločila, da bova raje pomagala otrokom tukaj in da ni toliko bistveno, da je otrok uradno tvoj in nosi tvoj priimek.

Vam je rejništvo “potešilo” željo po otroku?

Ja, sigurno. Danes mi je to še bolje kot imeti svoje otroke. Socialna delavka, s katero sem sodelovala pri prvi deklici in smo še vedno v stikih, mi je nekoč dejala: “Saj se grdo sliši, ampak  jaz sem kar vesela, da nista mogla imeti otrok.” Potem res začutiš, da si verjetno tukaj zato, da nekomu drugemu daš to, česar nisi mogel dati svojim otrokom. Zdaj sem prav vesela, da je tako kot je.

V primeru rejništva, lahko otroka kadarkoli dodelijo drugi družini, za to lahko zaprosi tudi sam. Vas je strah izgube, glede na to, da otroke sprejmete za svoje?

Jaz do sedaj še nisem imela te izkušnje, saj so vsi ostali pri meni. Velikokrat pa sem o tem razmišljala in, da mi je bilo lažje, sem sklenila, da je pomembno, da se  imajo vsaj tisti čas, ko so pri meni, lepo, da se spomnijo lepih stvari in da si najdejo neko oporo v življenju. Sicer pa tudi tvoj otrok ni za zmeraj. Otroka dobiš, da ga naučiš, kako leteti v življenju. Ne moreš ga privezati nase. Dolžnost staršev je, da otroka naučijo samostojno živeti. Če si to dosegel, ti je uspelo, si zmagal. Nekateri pričakujejo, da bodo otroci na stara leta skrbeli zanje. Meni ta miselnost ni blizu. Dolžnost starša je, da skrbi za otroka in ne obratno.

Vam otroci rečejo mama?

Samo najmlajša naju kliče oči in mami, tako se je odločila sama. Za vse ostale sva Darka in Peter.

 Zanimivo mi je, ko si med sabo delijo nasvete in slišim svoje besede na malo drugačen način.

Kako je, ko je v hiši 6 otrok?

Sama »blazno«  nerada hodim po trgovinah, za tako družino pa moraš biti kar naprej v trgovini. To mi je najtežji del tega. Ko pa sem z njimi, to je užitek. So tako pisani, eni veliki, eni majhni, vsak ima svoje potrebe, …  Zanimivo mi je, ko si med sabo delijo nasvete in slišim svoje besede na malo drugačen način. Zelo luštno je imeti veliko otrok. Midva sva si tudi sama želela imeti veliko družino.

 Greste kdaj na počitnice?

Seveda. Praktično se sama poleti v času počitnic z otroki preselim na morje, Peter pa prihaja čez vikende. Takrat res najbolj uživamo.

Ali državna sredstva zadostujejo za potrebe otrok?

Lahko bi, vendar je zelo odvisno od tega, kaj otroku nudiš. Midva s Petrom vedno dodajava k temu še sama.

Koliko otrok bi še imeli, kje je meja?

Meja je kar dosežena, vendar predvsem zaradi prostora, ker ga nimava.

Imajo vsak svojo sobo? Je to pogoj?

Ne. Najstarejši punci imata vsaka svojo sobo, najmlajša spi pri naju, ostali trije pa so v eni veliki sobi. Sicer je v zakonu zapisano, da naj bi imel vsak svojo sobo, ampak meni se bolj kot soba zdi pomembno kaj drugega. Kot na primer pri zobozdravniku, so mi očitali, zakaj otroka nisem pripeljala prej.  Odgovorila sem jim, da moraš otroku najprej pozdraviti dušo, potem so lahko na vrsti zobje. Z ranjenim otrokom ne moreš riniti k zobozdravniku, katerega se že tako vsi bojimo.

Ali starost otroka kaj vpliva na lažjo vključitev in celjenje ran?

To prav gotovo, ampak ne velja pa, da se starejših otrok ne da pozdraviti. Rejniki jih sicer neradi jemljejo, saj so večji, že v puberteti in je zato potrebnega veliko več dela. Ob strani jim moraš stati ure in ure, ko te potrebujejo. K meni sta samo dva izmed otrok prišla res majhna, vsi ostali so bili stari več kot 8 let. Punca, ki je k meni prišla kot najstnica, je v dveh letih iz sebe naredila čudež in to kljub polnemu »ruzaku«, ki ga je prinesla s sabo, kljub zlorabam, ki jih je pretrpela. Ampak mislim, da če otroku daš dom in začuti varnost, se da čisto vse urediti.

Ti otroci so tako prehitro odrasle osebe. Saj so otroci, ampak ko jih poslušaš, kaj govorijo, so že zelo odrasli.

Kako usklajujeta šest takšnih otrok …?

Takrat, kadar me eden resno potrebuje, drugi počakajo, razumejo, vidijo, da je nujno za tistega, ob katerem sem. Če na primer z nekom v sobi jokam, se umaknejo. Ker so sami doživljali te stiske, to zelo dobro razumejo. Ti otroci so tako prehitro odrasle osebe. Saj so otroci, ampak ko jih poslušaš, kaj govorijo, so že zelo odrasli.

Kdo pa pomaga vama?

Jaz si pomoč poiščem. Tudi sama z možem sva oba imela kar težko otroštvo. Pri svojih štiridesetih sem  zapadla v močno depresijo. Takrat so mi zelo pomagali na Centru za socialno delo v Ljubljani in še danes se nanje obrnem, če potrebujem pomoč.

Je kdaj čas za oddih, samo za vaju?

Da. Organiziram, da gre nekaj otrok k mojemu bratu in ostali »kupček« k Petrovemu bratu, ker si en sam ne upa vzeti cele skupine (smeh op.a.). Samo, ko greš in si po enem dnevu že čisto sproščen, že razmišljaš o njih. Iz misli nama ne gredo.

Sistem rejništva v Sloveniji dobro poznate. Bi kaj spremenila, je kaj hudo narobe?

V samem sistemu ni nič narobe, to je bolj v nas ljudeh, ki se za to odločamo, ker nismo vsi stoodstotno pripravljeni dati v to celega sebe.

Usposabljanje traja 20 do 25 ur. Ni to malo, če pomisliš, da za povprečen poklic potrebuješ več let šolanja, študija, …?

Tukaj gre samo za začetno usposabljanje za pridobitev licence, potem so usposabljanja s predavanji ali seminarji enkrat mesečno na centrih. Nekatere si izbereš sam, druge ti določijo. Je pa res, da te stvari niso čisto obvezne. Eni jih jemljemo zelo resno, ker  vemo, da nam pridejo prav, drugi pa tega ne jemljejo tako. Ljudi, ki delajo na tem, pa je enostavno premalo in tisti, ki so, imajo ob tem še toliko drugih zadolžitev, da je še dobro, da sploh vedo, kaj je rejništvo.

Kako je z nadzorom, lahko pridejo nenapovedano kadarkoli?

Lahko, samo ponavadi se napovejo in to je zame največja napaka.

Se izjave otrok o rejnikih upoštevajo, je njihovo mnenje pomembno?

Seveda se upošteva. Vendar je s tem tako, če otroka navajaš na sproščenost, odprtost bo tak otrok marsikaj povedal. Če pa je otrok neprestano v nekem strahu, ne bo povedal nič, rekel bo, da je super. V eni uri obiska pa takega otroka težko »prebereš«. Mogoče ne bi smela povedati naglas, ampak jaz polovici tistih, ki imajo otroke v rejništvu, teh ne bi dala. Nekateri socialni delavci imajo to v sebi, da znajo človeka »prebrati«, nekateri pa ne.

Moraš se naučiti spretno voziti slalom med starši in otroki, da s tem delaš predvsem za dobro otroka.

Presenetil nas je podatek, da je 170 prostih mest za otroke v rejništvu.

No, zato pa jih imam jaz šest, normativ so trije, ponekod pa nimajo nobenega. Hvala bogu toliko že sprevidijo,  da nekdo ni za to oziroma se je odločil za rejništvo iz napačnega razloga.

Ali lahko vi odločate o tem, ali otroka vzamete ali ne?

Seveda, otroka ti ponudijo in te vprašajo, ali bi zmogel skrbeti za takšnega otroka in ti imaš vso pravico reči, da ga ne moreš sprejeti. Jaz tega še nisem naredila. Ko sem se odločila, sem otroka sprejela ne glede na to, kakšen je bil. Zavrnila sem ga samo enkrat, vendar je bilo to obdobje, ko sama nisem bila stabilna in, če sam nisi stabilen, ne moreš biti stabilen za druge. Otroci ponavadi niso problem, njih bi marsikdo vzel, problem so starši. Pri rejništvu je nujen stik z otrokovimi starši, zato dobiš poleg otroka cel paket. Moraš se naučiti spretno voziti slalom med starši in otroki, da s tem delaš predvsem za dobro otroka. In matična družina se včasih težko sprijazni s tem, da za njihovega otroka zdaj skrbi nekdo drug.

Lahko otrok odide, če sam tako želi?

Če otrok ni polnoleten, ne more kar tako oditi. Lahko izrazi nezadovoljstvo in prosi za drugo družino. Tako je bilo tudi pri eni od mojih deklet, preden je prišla k meni. Razložila je, kaj se je tam dogajalo, vendar imajo ti rejniki še vedno 4 otroke.

Zakaj?

Ne vem, očitno je tam še vedno manjše zlo kot drugje.

Ste kdaj deležni opazk, da služite na račun teh otrok?

Na začetku sem bila, zdaj ne več. Verjetno zato, ker se odkrito pogovarjam o teh stvareh. S tem ljudem »zavežeš« usta, nimajo več kaj reči. Vse vedo in odkrita zgodba je veliko boljša kot da bi nekaj skrivala.

Pred kratkim ste od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve prejeli priznanje za rejništvo. Vam to priznanje kaj pomeni?

Da. Veliko mi pomeni, da se opazi, da z otroki delaš tako kot je treba, da jim pomagaš, da postanejo izoblikovane osebnosti. Ti otroci, ki prihajajo k meni, so nekje tretja, četrta »zavožena generacija«. Že njihovi starši, stari starši, prastarši so bili alkoholiki, narkomani, … Če rešiš enega otroka, je to ena veja upanja, da prekineš nadaljevanje takšne zgodbe.

 

Irena Gantar, foto: Drevored, MDDSZ

Preberite tudi

4 Responses to "Darka Rački uči otroke leteti"

  1. smeeeeeh. says:

    am se mi zdi…da tale oseba…kolikor jo jaz poznam…dela to “dejavnost” tudi večinoma zaradi denarja, ki ga dobi za skrbo otrok..

     
    Odgovori
  2. lukabina says:

    Takoimenova “dejavnost” ni tako dobro plačana kot se nekaterim zdi. “Mama “Darka in Peter imata pri sebi šest otrok katerim nudita topel in ljubeč dom česar prej zaradi različnih razlogov niso imeli. Sama sem imela priložnost druženja z Darko in vesela sem, da sem imela to priložnost. Barbara

     
    Odgovori

Oddajte svoje mnenje

Se želite vključiti v debato? Prispevajte svoj komentar!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

© 2012 - Spletno mesto Grosuplje - Drevored.si - ureja: Zavod Drevored - izvedba: Mrož d.o.o. - tehnična podpora: Joore d.o.o.