7 lokalnih in Mitja Lončar

Mitja se je rodil in mladost preživel pod Karavankami v tržiški občini na Gorenjskem. Proti koncu študija je poučeval ekonomske predmete v šolskem centru v Ivančni Gorici in se pred 26 leti preselil v Grosuplje.

Že vse življenje je tesno povezan s športom, predvsem rekreacijskim. Vsi, ki ga poznamo, vemo, da sta s kolesom najboljša prijatelja, srečamo ga tudi na tekaških poteh. V Grosupljem je od nekdaj aktiven v lokalnem športu. Že v začetku 90. let je otroke seznanjal z osnovami košarke (med njimi je bil tudi danes uspešen košarkarski trener Teo Hojč), bil je tudi predsednik Kolesarskega društva Hitri polži, trenutno pa je predsednik Zveze športnih organizacij Grosuplje. In prav čudno bi bilo, če šport ne bi bil tudi njegova služba. Zaposlen je v Mestni občini Ljubljana, na oddelku za šport. 

A Mitjevo športno telo ima tudi nežno duhovno plat. V juniju bo izšla njegova knjiga Ups, kaj pa zdaj?, ki jo namenja vsem tistim, ki si želijo izboljšati kvaliteto življenja, povečati samozavest, samodisciplino, izboljšati odnos do sebe in s tem tudi medosebne odnose pa mogoče še kaj.

1. Moj najljubši lokalni kotiček je …

… sprehajalno-tekaška pot, ki vodi skozi Brezje proti Selam ali pa proti Ponovi vasi. Biti v naravi in z naravo, uživati v njenih lepotah in miru. Nudi čudovit razgled na Polževo, Krim, Grosuplje, Šmarje, Triglav in del Kamniških Alp.

2. Največji car v Grosupljem je …

Glede tega se ne želim posebej opredeljevati, saj je vsak po svoje največji car. Meni so načeloma največji carji srčni ljudje, ki pa v glavnem ne izstopajo. Se pa najdejo izjeme. V Grosupljem je to zagotovo Miro Cerar. In če je kdo car, potem je, vsaj zame, to on. Vendar pa, kolikor ga poznam, si Miro Cerar te etikete ne bi nalepil.

3. Če bi bil župan, bi …

Ljudi bi združil v eno stranko, stranko ljubezni – vem, zaenkrat še iluzija. V prvi vrsti bi želel med ljudi “zasejati” strpnost, sprejemanje in spoštovanje.

4. Nujno morate videti …

Radensko polje in Županovo jamo. To sta dve krasni naravni znamenitosti, ki ju je prijetno spoznati in v tem uživati.

5. Lokalna modrost …

Joj, tega pa ne poznam. Mogoče bi lahko postala misel (iz moje knjige): “Človeka ne prizadene tisto, kar se mu zgodi, temveč njegov odnos do tega, kar se mu je zgodilo.”

6. Če bi znali čarati, …

Mir, radost in srečo v srca vseh ljudi. Vse ostalo bi se potem samo od sebe uredilo.

7. V lokalnem okolju mi gre na jetra …

Na jetra mi ne gre nič. Mi je pa moteče, ko se sežiga razna plastika, guma in ostali odpadni materiali na prostem in se s tem onesnažuje zrak.

Irena Gantar, foto: Drevored