7 lokalnih in Gregor Deržič

Gregor je od nekdaj Šmarčan. Glasba in fotografija sta njegovi ljubezni že od rane mladosti in se ga trdno oklepata še danes.  S prvim ansamblom Grm so celo desetletje preigravali narodno-zabavne akorde in z nastopi prečesali Slovenijo. Glasba ga je dobesedno zgrabila in odnesla v svet odrske in studijske tehnike, v katerem je sodeloval z vrhunskimi domačimi in tujimi umetniki s področja glasbe in kulture. Od glasbe do multimedije, s katero se ukvarja še danes, je bil le še korak. Grehor nima poklica, ima celo paleto ustvarjalnih poklicev: producira nekomercialno glasbo, oblikuje, fotografira, kroji internetne strani, brenka na ukulele …, je multipraktik. 

“Vesel sem, ko me ljudje opravljajo za mojim hrbtom. Takrat vem, da sem korak pred njimi.” Gregor Deržič

1. Moj najljubši lokalni kotiček je …

Nimam posebnega kotička, ker se gibljem po volji dneva. Včasih si vzamem čas za sprehod ali športne aktivnosti, kar v naravi, saj je imamo na pretek. Gozd je povsod okoli nas, kar zelo cenim. Kraja ne bi zamenjal, če primerjam z velemesti. Narava vedno zmaga za odmor in inspiracijo. Rad sem tudi v družbi prijateljev in znancev ter na prireditvah, v katere sem vpet tako ali drugače.

2. V naših krajih bi postavil kip …

Ne bi postavljal kipa, bi pa raje videl več izražanja umetnosti na prostem, kot inštalacije z vsebino. Čas je pravi. Umetnost je vedno spreminjala okolico, včasih celo šokirala. Potrebujemo umetnike na lokalni ravni, predvsem tiste, ki odhajajo v tujino, tam pridobijo vrednote, ki so drugačne od lokalnih. Nujno je, da se ta pogled predstavlja tu, saj pomeni rast uma in razgledanosti. Ja, rad imam to.

3. Največji car v Grosupljem je …

Carji smo vsi, zase in za druge. Največji car bi bil tisti, ki ne bi videl samo sebe, ki bi videl druge, jim znal prisluhniti in s svojim znanjem naredil nekaj za vse. Napihovanje je pasé.

4. Če bi znal čarati …

Načaral bi leseno kupolo, v katero bi ljudje zahajali iz čistega firbca, ven pa bi prihajali z nasmehom čiste pozitivne energije. Kupola veselja. To nam danes manjka.

5. Če bi bil župan bi …

Mislim, da je treba it’ mal’ naprej. Potrebujemo ekipo kulturnikov, športnikov, strokovnjakov s pravimi referencami, ne titulami, dobre zamisli in seveda promotorje, ki to združijo. Vse je znano, samo v praksi se ne uporablja.

6. Preselil bi se …

Ne bi se, predvsem potovanje in potem vračanje s širino sveta v roki.

7. Lokalna modrost …

V slogi je moč. Z dobro voljo in združevanjem delamo velike premike v življenju.

Irena Gantar, foto: Peter Nose