7 lokalnih in Nina Kožar

V mladosti na Dolenjskem, v Ljubljani na faksu in zdaj že 11 let v Grosupljem, pravzaprav na Polici. Nina Kožar, tista prijazna skodrana gospodična, ki izza pulta svoje eko trgovine (ali pa kar iz svoje torbice) potegne zel ali nasvet zoper vsako bolezen.  Apoteka Natura je njen drugi dom, njen tretji otrok, doma pa ima še dve pridni hčerki. 

Samozavestna, strastna in odločna si upa delati tudi napake in sprejeti kritiko, saj se človek iz tega veliko nauči. Padci in porazi, fizični in psihični so tudi del njenega življenja, a »kar ne ubija, nas dela močnejše«, res drži in Nina se prav dobro znajde tudi kot mama samohranilka. Rada pomaga, se ne boji stopiti v ospredje in biti glasna, se zavzeti za stvari, ki so pomembne. Jezijo jo ljudje, ki se ne cenijo, ki jim je vse samoumevno, ne znajo razmišljati s svojo glavo in ne mara ljudi, ki so žleht! Ampak tudi v tistih  zna videti dobro! Rada ima sebe, prijatelje, družino in nasploh… ŽIVLJENJE! Aha, pa še nogomet, smučanje, gobarjenje, vrtnarjenje …

 1.    Moj najljubši lokalni kotiček je …

… še v moji glavi. Sem pa prepričana, da bo ta ideja nekoč postala realnost in bo všeč še marsikomu. Naj vam malo namignem: eko trgovinica, knjigarnica, igralnica in eko kotiček s čajčki, super napitki, vege malicami, juhicami… Vse v enem, super »plac » za druženje in še kaj.

2.   Ko smo bili  mi mladi …

… smo imeli manj skrbi! Sploh davčnih!  Današnji tempo življenja je kot vlakec smrti, drvi in se redko kdaj ustavi! Sicer tudi zaradi vseh obveznosti, ki jih imamo. Ampak lepo je, ker se imamo še vedno radi in znamo ceniti tisto, kar imamo. Ampak se mi zdi, da meni ni bilo dosti drugače, kot je danes mojim otrokom. Prav res ne. Moji otroci imajo še vedno svobodo, hodijo peš v šolo in imajo naravo za vogalom in ničesar jim ne manjka, tako kot tudi meni nikoli ni.

 3.   Največji car v Grosuplju je …

Vsak je nekaj posebnega. Ampak carice smo FC BORKE! Težko razložim zakaj, to moraš preprosto doživet. Ekipni duh je zakon. Pa zelo sem navdušena nad Drevoredom! Vi ste zame tudi CARJI! Čisto zares! Ker si upate delati nekaj drugačnega! Končno nekdo!

4.   Če bi bila županja …

Ko bom županja, se bo sigurno  marsikaj spremenilo. Ker sem človek, ki pogosto razmišlja izven okvirjev in sem trmasta, bi zagotovo marsikaj spremenila. Zagotovo bi šli v zeleno smer, veliko bi dala na povezovanje, komunikacijo in zdrav napredek! Razvoj eko kmetijstva, lokalne samooskrbe, povezovanje lokalnih skupnosti in občin, razvoj podjetništva… Celotno Grosuplje bi naredili zdravo, športno, kulturno-zabavno, družinam še bolj prijazno mesto. Povezali bi mlado in staro in končno za vselej bi se nehali deliti na leve in desne, ter rdeče in bele ali pa »kodrlajsaste«.

5.   Če bi znala čarati …

… bi uničila zlo. Zlo vseh vrst, sovraštvo, nasilje, pohlep. In vsem ljudem bi v srce zabetonirala ljubezen, ker si jo vsak zasluži in ker brez ljubezni ni vredno živeti.

6.   Preselila bi se …

… mogoče na ekološko kmetijo, mogoče celo v ekološko skupnost. Vsekakor pa bi ostala nekje blizu. Pa še vedno se mi vsake toliko časa kolca po morju. Da bi zjutraj vstala, odprla polkna, stopila bosa na rosno travo, utrgala sveže pomaranče in skočila v kristalno morje. Hja, povsod je lahko lepo, če se znaš lepo imet!

7.   Lokalna modrost …

Nikoli ne smemo dovoliti, da zaspi naš notranji otrok. Naj vriska, naj poje, naj skače in raziskuje, ter naj se nikoli ne ustavi, ko zagleda sosedovo ograjo.

Ta je pa zrasla na mojem zelniku: »Ko spoznaš samega sebe, spoznaš svojega največjega učitelja.« Velikokrat pozabljamo nase, si prisluhnemo in se imamo radi. V sebi imamo vse odgovore in če smo do sebe pošteni in verjamemo vase, je ves svet lahko na dlani! In nikoli ne smemo dovoliti, da zaspi naš notranji otrok. Naj vriska, naj poje, naj skače in raziskuje, ter naj se nikoli ne ustavi, ko zagleda sosedovo ograjo. Ograje se da preskočiti, če so le noge dovolj odskočne. Drugače jih pa podremo.

Irena Gantar, foto: osebni arhiv Nine Kožar