Pravni nasvet l september 2012

Tokrat pravniki odgovarjajo na vprašanje o dedovanju in o pravici polovične zaposlitve zaradi nege in varstva otroka.

V sodelovanju z odvetniško družbo Čeferin, vam nudimo brezplačni odgovor ali pravno mnenje. Pošljite nam vprašanje na info@drevored.si ali s klasično pošto na naslov.

Izbrali bomo dve vprašanji na mesec in jih posredovali pravnim strokovnjakom.

Dogovor

V družini smo se s starši in s sestro dogovorili, da ostanem s svojo družino v hiši mojih staršev, moji sestri pa izplačam njen del vrednosti hiše, tako da bo ob smrti mojih staršev hiša pripadala v celoti meni, hkrati pa mi takrat sestri ne bo treba izplačati njenega deleža, ker sem ga že sedaj. Kako moramo to pravno urediti?

Sanja

Odgovor:

Možnosti je več. Predlagam, da se sklene pogodba o odpovedi neuvedenemu dedovanju ali pa izročilna pogodba, v kateri se dogovori vsem medsebojne obveznosti. Po prvi varianti bi se sklepala pogodba o odpovedi neuvedenemu dedovanju med starši in sestro, sopodpisnik pogodbe pa bi bil tudi sin. V pogodbi bi bilo dogovorjeno, da se sestra odpove dedovanju po starših. Hkrati bi bila v pogodbi zaveza o plačilu nujnega deleža sestri. Po drugi varianti pa bi se prenesla lastninska pravica na hiši na sina, hkrati bi se sin zavezal izplačati sestro. Opozarjam, da je potrebno v vsakem primeru skleniti tovrstno pogodbo pri notarju, v notarskem zapisu, kot določa 47. člen Zakona o notariatu.

Nega in varstvo otroka

Po poteku dopusta za nego in varstvo otroka želim opravljati svoje delo samo za polovični delovni čas, hkrati pa želim, da mi za preostali čas država plačuje minimalne prispevke do otrokovega 3 leta. Ali mi delodajalec lahko to prepreči? Kakšne pravice imam?

M.P.

Odgovor:

Delodajalec ne more preprečiti delavcu, da bi izkoristil pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Po določilu 48. členu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemnik lahko eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka izkoristi pravico do dela s krajšim delovnim časom. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. To pravico pridobi pri svojem delodajalcu, na centru za socialno delo pa lahko uveljavlja pravico  do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti. Delodajalec mu  zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost do sorazmernega dela minimalne plače. Pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti se uveljavlja najkasneje 60 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom.

foto: FreeImageWorks