Pravni nasvet l oktober 2017

Tokrat pravniki odgovarjajo na vprašanje o darilni pogodbi.

Darilna pogodba

Z možem sva prodala stanovanje, katerega solastnika sva bila oba. S kupnino nameravava kupiti (oba skupaj) drugo nepremičnino in jo čez nekaj časa podariti sinu z darilno oz. izročilno pogodbo.

Imava tri odrasle otroke, zanima me, ali morata ostala dva otroka k izročitvi podati pisno soglasje.

Odgovor:

Obe pogodbi ureja Obligacijski zakon.

Z darilno pogodbo se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Bistvo darilne pogodbe je v njeni neodplačnosti, kar pomeni, z drugimi besedami, da obdarjenec nima nobene nasprotne obveznosti.

Z izročilno pogodbo pa se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo (potomci). Če se kakšen potomec ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Ob izročitvi in razdelitvi lahko pridrži izročitelj zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo. Pri tej pogodbi se za razliko od čiste darilne pogodbe lahko določijo nasprotne obveznosti potomca.

Razlika pri obeh pogodbah je tudi glede preklica. Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če pride po sklenitvi pogodbe v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje. Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal. Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če po sklenitvi dobi otroka, prej pa ni imel otrok.

Na drugi strani pa izročitelj lahko prekliče pogodbo prav tako zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal. Enako pravico ima izročitelj, če potomec ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi in če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila v tej pogodbi naložena. V drugih primerih neizpolnitve bremen, prevzetih s pogodbo o izročitvi in razdelitvi, odloči sodišče, upoštevajoč pomembnost bremen za izročitelja in druge okoliščine primera, ali ima izročitelj pravico zahtevati vrnitev danega premoženja ali pa ima samo pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen.

Glavno vprašanje pa je, kako želite razdeliti svoje premoženje, glede na to, da imate tri otroke. Vsi trije otroci so namreč zakoniti in nujni dediči in četudi vse premoženje za življenja (z darilno pogodbo) ali za primer smrti (z oporoko) naklonite enemu otroku, imajo ostali skladno z določbami Zakona o dedovanju pravico zahtevati nujni dedni delež. V tem primeru je nujni delež polovica zakonitega deleža.

foto: FreeImageWorks