Pravni nasvet l marec 2015

Tokrat pravniki odgovarjajo na vprašanji o obveznem cepljenju otrok in lastništvu:

Obvezno cepljenje otrok

Ali bi bil lahko starš, ki se odloči ne cepiti svojega otroka s tistimi standardnimi cepivi do šole, odškodninsko odgovoren, če bi prišlo do okužbe njegovega otroka s to boleznijo, zaradi česar bi bili lahko ogroženi tudi drugi otroci?

Odgovor:

Na podlagi določb Zakona o nalezljivih boleznih je cepljenje obvezno:

• proti hemofilusu influence b, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B,
• proti steklini, rumeni mrzlici, trebušnemu tifusu, klopnemu meningoencefalitisu, gripi, tuberkulozi in drugim nalezljivim boleznim, če obstajajo določeni epidemiološki razlogi in tako določa letni program cepljenja.

Zdravnik, ki opravlja cepljenje, mora s pregledom osebe, ki se cepi, in vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo, ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi katerih bi se zdravstveno stanje osebe lahko trajno poslabšalo.

Med razloge za opustitev cepljenja se štejejo:

• alergija na sestavine cepiva,
• resen nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva,
• bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.

Če zdravnik, ki opravlja cepljenje, ugotovi, da obstajajo razlogi za opustitev cepljenja, mora dati predlog za opustitev cepljenja, ki mora biti strokovno utemeljen in obrazložen. Predlog za opustitev cepljenja se pošlje ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ta pa ga  pošlje Komisiji za cepljenje. Komisija poda strokovno mnenje o tem, ali obstajajo ali ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja, in ga pošlje ministru, pristojnemu za zdravje. Na podlagi strokovnega mnenja komisije minister, pristojen za zdravje, izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja.

V kolikor torej zakoniti zastopnik otroka ne razpolaga z ustrezno odločbo o opustitvi cepljenja otroka, pa se vseeno naklepno ali iz malomarnosti odloči, da ne bo poskrbel za cepljenje otroka, je lahko odškodninsko odgovoren. Pri čemer morajo biti skupno podani vsi elementi odškodninskega delikta, in sicer da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost povzročitelja škode.

Zapleteno lastništvo

Znašla sem se v zelo neprijetni situaciji. Starša sta se pred leti ločila. Oče je živel v hiši pri mami, kjer je spodaj stara mama, zgoraj pa smo bili mi. Seveda je ob ločitvi želel določen del zase oz. je želel, da ga mami izplača (tega denarja kajpak ni imela). Kakorkoli, po letih nestrinjanja je spoznal drugo žensko in se odločil, da bo mami dal mir pod pogojem, da del hiše prepiše nama z bratom. Midva praktično nisva imela izbire (ker se ga drugače ne bi znebila) in sva to naredila (preko darilne pogodbe). Logično, velika NAPAKA! Sedaj smo štirje lastniki hiše: stara mama, mami in midva z bratom.

Sama s to hišo nočem imeti nič in bi se rada tega lastništva znebila. Kar pa je seveda zelo težko, ker je v pogodbi zapisano, da je ne smem odtujiti. Sicer pa tudi, če bi jo lahko, kdo bi hotel kupiti četrtinski delež? Kakorkoli, opcija je verjetno darilna pogodba. Zanima me, če je kakšen problem podariti ta del nazaj moji mami, čeprav je ona najprej v bistvu to podarila meni (oz. nama). Vem, da je kar nekaj stroškov s tem, če podarim, ker je drugi dedni red, davek itd. Kdo bi po vašem mnenju lahko izračunal bolj točne stroške, kar se tega tiče?
Potem pa še ena zadeva. Sem vprašala tudi na davčni, kjer so mi povedali, če podarim preko darilne pogodbe, da bo mami potem naslednje leto morala plačati še davek, ker je to pač dobila kot darilo. Predvidevam, da to drži, znesek pa je odvisen od vrednosti hiše, kot so rekli na davčni.
Naj se vrnem nazaj na glavno vprašanje. Ali obstaja še kakšna rešitev, kako bi se tega deleža znebila na finančno čimbolj prijazen način oz. se mu odpovedala? Dokazati, da sem bila pred 5 leti prisiljena podpisati pogodbo, je praktično nemogoče.

Odgovor:

V kolikor imate v zemljiški knjigi zaznamovano prepoved odtujitve oz. obremenitve nepremičnine brez soglasja tistega, v čigar korist je ta prepoved vpisana, z nepremičnino ne morete prosto razpolagati. Ne morete skleniti niti prodajne niti darilne pogodbe, saj bi v obeh primerih nepremičnino odtujevali.

Z vašo materjo lahko sklenete sporazum o razvezi darilne pogodbe, prav tako pa lahko vaša mati prekliče darilno pogodbo, če pride po sklenitvi pogodbe v položaj, da je ogroženo njeno preživljanje ali pa zaradi vaše hude nehvaležnosti. Z izjavo o preklicu lahko zahteva darovalka vrnitev darovane stvari ali pravice. Darilna pogodba se lahko prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalka zvedela za razlog za preklic.

Točne podatke glede davčnih obveznosti lahko dobite na najbližji izpostavi Finančne uprave RS. Davčna obveznost je sicer odvisna od vrednosti premoženja, ki je predmet pogodbe ter od tega, ali sta pogodbeni stranki v sorodstvenem razmerju ali ne. Stopnja obdavčitve je tako najnižja v primeru II. dednega reda, nekoliko višja v primeru III. dednega reda, najvišja pa kadar pogodbene stranke sploh niso v sorodstvenem razmerju. Pod določenimi pogoji je možna tudi oprostitev davka (npr. v primeru I. dednega reda).   

foto: FreeImageWorks