Pravni nasvet l maj 2016

Tokrat pravniki odgovarjajo na vprašanji o stalnem prebivališču in možnosti rubeža ter o očetovstvu:

Naslov stalnega prebivališča in možnost rubeža

Sin ne stanuje več doma, je pa stalno prijavljen pri meni. Sin ne plačuje prometne kazni, zavarovanja motornega vozila na obroke … (pa še česa), na naslov pa prihajajo položnice, izterjave in podobno. Kako ga odjaviti s tega naslova? Vprašanje pa se glasi: ali lahko pridejo rubit k meni, na naslov, kjer je stalno prijavljen. Vsa lastnina je moja, saj sin nima službe niti premoženja.

Odgovor:

Zakon o prijavi prebivališča določa, da mora stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja posameznik prijaviti pristojnemu organu, kadar se v nekem naselju stalno naseli ali spremeni naslov stanovanja, odjaviti pa v primeru, kadar se stalno odseli z območja Republike Slovenije. Stalno prebivališče oziroma spremembo naslova stanovanja je treba prijaviti v osmih dneh od naselitve oziroma od vročitve dovoljenja za stalno prebivanje tujca, odjaviti pa pred odselitvijo.

Ker pa vaš sin očitno ne želi narediti spremembe naslova iz razloga, ker ima dolgove in lahko utemeljeno pričakuje rubež na do sedaj prijavljenem naslovu, opozarjam na določbe istega zakona, ki urejajo tak primer. Če pristojni organ podvomi, da posameznik stalno prebiva v naselju oziroma na naslovu, kjer je prijavil stalno prebivališče, oziroma je obveščen, da tam ne prebiva stalno, uvede postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča.

Takšen postopek morate sprožiti in dosegli boste, da bo vaš sin odjavljen z vašega naslova in prijavljen tam, kjer dejansko prebiva. S tem pa boste tudi odpravili realne možnosti, da sodni izvršitelj opravi rubež vaših premičnin na naslovu, kjer je vaš sin sedaj prijavljen. Če pa bo rubež premičnin na naslovu vaše nepremičnine pred koncem postopka že opravljen, pa boste morali v izvršilnem postopku vložiti ugovor tretjega in dokazovati, da ste vi lastnik premičnin in ne vaš sin.

Zato predlagamo, da omenjeni postopek na upravni enoti čim prej sprožite.

Vprašanje očetovstva

Moje vprašanje se nanaša na temo očetovstva. Sestra mojega fanta je izjavila, da najin otrok ni njegov. Zanima me, ali jo zaradi takih besed lahko tožim, ker niso resnične. Zanima me tudi v primeru vložitve tožbe proti njej, kakšne možnosti imam glede na to, da vem, da je otrok njegov. Ali lahko zahtevam test očetovstva s tem, da v primeru spoznanja, da je otrok njegov, stroške nosi ona (njegova sestra).

Odgovor:

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da za očeta otroka, rojenega v zakonski zvezi ali v dobi tristo dni po prenehanju zakonske zveze, velja mož otrokove matere. Ker pa niste poročeni, velja, da oče lahko prizna otroka za svojega pri centru za socialno delo ali pred matičarjem ali v javni listini ali v oporoki. Priznanje očetovstva velja in se vpiše v matično knjigo samo, če se s tem priznanjem strinja otrokova mati, ki jo matičar o tem obvesti. Če je oče priznal očetovstvo, je torej nesporno, da je oče vašega otroka.

V zadevi lahko vložite tožbo zaradi plačila odškodnine zaradi posega v vaše osebnostne pravice in sicer zaradi posega v čast in dobro ime. Nasprotna stranka je trdila določene neresnične navedbe, kar vas je prizadelo in vam povzročilo duševne bolečine. Višina odškodnine je odvisna od trajanja bolečin in od intenzitete bolečin. Odškodnine znašajo običajno nekaj tisoč evrov.

foto: FreeImageWorks