Pravni nasvet l junij 2016

Tokrat pravniki odgovarjajo na vprašanji o prejemanju socialne pomoči in zaznambi na nepremičnini ter o plačilu komunalnega prispevka za kanalizacijo, ki se delno financira iz evropskih sredstev:

Prejemanje socialne pomoči in zaznamba na nepremičnini

Sem samska brezposelna lastnica stanovanja v izmeri 45 m² in sem okrog 5 let prejemala denarno socialno pomoč CSD. Lani sem prejela sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani o vpisu izvedene pravice/zaznambe iz 4. odstavka 13.a člena ZZK-1 v zemljiškoknjižni zadevi zaradi prejemanja denarne socialne pomoči. Vrsta pravice/zaznambe: 606 – zaznamba zaradi prepovedi odtujitve in obremenitve. Zanima me, kako naj se znebim te zaznambe brez vračila prejete denarne socialne pomoči? Ali lahko stanovanje prodam brez soglasja sodišča? Moram ob prodaji takoj odplačati dolg ali ga lahko prenesem na nepremičnino, ki bi jo kupila z izkupičkom tega stanovanja? Moram plačati tudi kakšne obresti? Ne zdi se mi pošteno, da vračam državi nekaj, kar mi pripada. Ker sem še vedno brezposelna, si niti ne upam več zaprositi za denarno socialno pomoč, ker si nočem nakopati še večjega dolga, hkrati pa ne vem, kako naj plačam položnice in hrano.

Odgovor:

Iz vašega zapisa izhaja, da ste zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, ki v naravi zajema stanovanje v izmeri 45 m². V zvezi z vašim zastavljenim pravnim vprašanjem uvodoma pojasnjujemo, da je vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine uvedel Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, in sicer z namenom, da bi država lažje uresničevala določbo 128. člena Zakona o dedovanju, ki določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane tisti del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije. Če je torej oseba za časa življenja prejemala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu in če je bila ob svoji smrti lastnik premoženja, potem Republika Slovenija na podlagi 128. člena Zakona o dedovanju postane lastnik tistega premoženja te osebe, ki ustreza vrednosti prejete pomoči. Preostanek dedujejo dediči. Dediči pa se lahko odločijo, da Republiki Sloveniji povrnejo vrednost dane pomoči in s tem pridobijo pravico, da dedujejo vse zapustnikovo premoženje.
Zahteva po vračilu denarne socialne pomoči je sicer na prvi pogled nepravična, a je skladna z načelom socialne države. Če je namreč oseba po svoji smrti zapustila določeno premoženje, potem to pomeni, da je že za časa svojega življenja imela določeno premoženje, iz katerega bi se lahko preživljala in potemtakem socialne pomoči dejansko sploh ni potrebovala. Država s tem ukrepom zagotovi, da se tako premoženje vrne nazaj in se s tem zagotovi premoženje, iz katerega se nato zagotavljajo sredstva za zagotavljanje pomoči drugim.
Varstvo pravice do socialne varnosti posameznika, ki jo zagotavlja določilo 50. člena Ustave Republike Slovenije, namreč zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so v času prejemanja pomoči sicer imele premoženje, vendar so ga potrebovale zase, samo po sebi pa to premoženje ni prinašalo dohodka. V takšnem primeru je ustavno dopustno, da se država potem, ko oseba pomoči ne potrebuje več, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči.
Da bi država lažje uveljavljala pravico iz 128. člena Zakona o dedovanju (torej pravico do omejitve dedovanja in vračila vrednosti prejete pomoči), je Zakon o socialnovarstvenih prejemkih uvedel možnost, da se v primeru, ko ima prejemnik pomoči v lasti nepremičnino, na tej nepremičnini vpiše prepoved odtujitve in obremenitve. S tem si je država zagotovila, da bo prejemnik socialne pomoči ob smrti takšno nepremičnino še vedno imel v lasti, država pa bo iz njene vrednosti lahko poplačala vrednost dane pomoči.
Vpis prepovedi odtujitve in obremenitve pa je dopusten le v primeru, ko gre za upravičenca do trajne denarne socialne pomoči ali v primerih, kadar gre za upravičenca, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat. Z odločbo o dodelitvi socialne pomoči se tako hkrati odloči o dodelitvi socialne pomoči in o vpisu prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine. Prepoved odtujitve in obremenitve se nato, kot v vašem primeru, zaznamuje v zemljiški knjigi.
Navajate, da ste v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejeli denarno socialno pomoč 24-krat, ker pa ste hkrati tudi zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, je posledično CSD pravilno odločil o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnica ste, v korist Republike Slovenije.
Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve brez vračila prejete denarne socialne pomoči žal ne bo izvedljiv. Za prodajo stanovanja soglasje sodišča sicer ne bo potrebno, vendar pa boste za prodajo nepremičnine potrebovali soglasje občine, ki bo najverjetneje dano zgolj ob pogoju, da bo hkrati oziroma istočasno ob prodaji stanovanja vrnjena prejeta denarna socialna pomoč v višini, kot je bila izplačana. V takšnem primeru bo potrebno znesek izplačane denarne socialne pomoči vrniti skupaj z obrestmi. Brez obresti se namreč vrača zgolj neupravičeno prejeta denarna socialna pomoč, pri čemer je potrebno na Centru za socialno delo skleniti ustrezen dogovor.
Za konkretnejši odgovor svetujemo osebni posvet v odvetniški pisarni.

Komunalni prispevek za kanalizacijo, ki se delno financira iz evropskih sredstev

Redno spremljam vaše objave, obvestila, dogodke, ter tudi vašo rubriko Pravni nasvet. Zanima me, če mi lahko odgovorite na vprašanje glede komunalnega prispevka za kanalizacijo, ki se delno financira iz evropskih sredstev.
Problem je sledeč: zanima me, zakaj je potrebno plačevati “polno odmero” komunalnega prispevka, če pa se financera z drugih virov (če ne v celoti, vsaj delno). Res je, da občinski možje pravijo, da je komunalni prispevek določen v aktu o odmeri komunalnega prispevka in da to ne vpliva na to, ali
so sredstva pridobljena iz drugih naslovov, občani še vedno plačamo polno ceno. Verjetno tudi za sredstva, pridobljena iz drugih virov, veljajo pravila, ki pa jih nihče ne omenja.
Nekaj na to temo tudi na Val-u 202: http://val202.rtvslo.si/2015/05/pridobitev-z-grenkim-priokusom/
Zelo bi bila hvaležna, če bi v vaši rubriki obravnavali to vprašanje, saj gre za aktualno dogajane v naši občini.

Odgovor:

V skladu s 79. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) je komunalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanka ali zavezanec plača občini. Po 1. odstavku 84. člena ZPNačrt je komunalni prispevek namenski vir financiranja gradnje komunalne opreme.
Merila za odmero komunalnega prispevka in način njegove odmere določa Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka in Odlok o programu opremljanja za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Grosuplje.
Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da je plačilo komunalnega prispevka in njegova višina natančno urejena in vnaprej predvidena, trenutna ureditev pa tudi ne predvideva in tudi ne ureja situacije zmanjšanja višine komunalnega prispevka v primeru, če občina del sredstev za financiranje pridobi tudi iz tretjih virov (npr. evropskih sredstev).
Iz zakonske ureditve je namreč razvidno, da komunalni prispevek predstavlja oziroma pokriva zgolj del stroškov gradnje komunalne opreme, tako da predstavlja zgolj enega izmed virov financiranja gradnje. Tudi sicer menimo, da zavezanec s plačilom komunalnega prispevka ne pokriva točno določenih stroškov izgradnje komunalne opreme na svojem zemljišču, temveč gre za nekakšen pavšalno določljiv znesek (odvisen od vnaprej določenih parametrov), ki ga občina nato namenja za gradnjo komunalne opreme na splošno.

foto: FreeImageWorks