Pravni nasvet l januar 2017

Tokrat pravniki odgovarjajo na vprašanji o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči in o bančnem računu v tujini:

Upravičenost do brezplačne pravne pomoči

Na vas se obračam s prošnjo, da mi pomagate odgovoriti na zame zelo pomembno vprašanje. Zanima me namreč, če je v mojem primeru sploh smiselno dati prijavo zoper odločbo o brezplačni pravni pomoči moje sodedinje.

Sem namreč 18-letna dijakinja 4. letnika gimnazije in mi je lani umrl oče. Moja sodedinja v zapuščinskem postopku (očetova izvenzakonska partnerka) namreč koristi brezplačno pravno pomoč, čeprav do nje po mojem mnenju ni upravičena. Jaz pa kot dijakinja do te pomoči nisem upravičena, ker ima moja mama kot samohranilka redne mesečne dohodke. Jaz se z odločbo, s katero ima sodedinja pravico do brezplačne pravne pomoči, ne strinjam. V svoji vlogi ni povedala vseh dejstev glede prihodkov, nekatera pa je celo zatajila. Odvetnik sodedinje je na naroku napovedal, kako se bo na vsak sklep sodišča pritoževal ter bo postopek trajal in trajal.

Moja sodedinja je namreč po očetovi smrti začela pobirati najemnine od očetovih podnajemnikov. Za prejemanje teh najemnin (8 nepremičnin) mesečno prejme skoraj 3.000 evrov. Lastništvo teh nepremičnin kakor tudi najemne pogodbe so vse pisane na mojega pokojnega očeta. Ali se lahko ta denar, ki ga prejema sodedinja, šteje med njene dohodke? Ona namreč ta denar porablja v svoje namene, čeprav bi ga morala porabiti za poplačevanje kredita pokojnega očeta. Prav zaradi slednjega je zapuščinsko sodišče sprejelo sklep,da se ji odvzame upravljanje, za katerega ji nisem dala soglasja. Kot skrbnika zapuščine pa je sodišče imenovalo odvetniško pisarno, sklep pa še ni pravnomočen.  Sodedinja ima tudi svoj s.p. in ima letni dohodek smešno nizek.

Prosim za vašo pomoč oz nasvet pri iskanju odgovora, če je smiselno narediti prijavo.

Odgovor:

Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. O prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča pristojni organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež, in sicer okrožnega sodišča, v zadevah, za katere so pristojna sodišča s splošno pristojnostjo, kot v tem primeru.

Prosilec vloži prošnjo za brezplačno pravno pomoč pri pristojnem sodišču ali na okrajnem sodišču, na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež. Predsednik okrajnega sodišča mora zagotoviti, da se prejete prošnje nemudoma posredujejo pristojnemu sodišču. Če ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. To pomeni, da je stranka postopka le prosilec. Druga stranka v dednem postopku, ki se navaja v tem vprašanju, se tako na odločbo ne more pritožiti.

O prošnji za brezplačno pravno pomoč odloči pristojni organ za BPP z odločbo, o vprašanjih postopka pa s sklepom. Zoper odločbe oziroma sklepe pristojnega organa za BPP ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor. Tožbo v upravnem sporu lahko vloži tudi državni pravobranilec. Zadeve v upravnem sporu po tem zakonu se obravnavajo kot nujne.

Upravičenec mora pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta dodeljena. Upravičenec mora pristojno strokovno službo za BPP v času od dodelitve brezplačne pravne pomoči do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja. Upravičenec mora spremembe sporočiti najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je zanje izvedel.

Strokovna služba za BPP začne postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ker upravičenec ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike brezplačne pravne pomoči.

Torej, kot dedinja lahko obvestite strokovno službo za BPP o dejstvih, ki jih v vprašanju navajate (predvsem navedite v vašem dopisu vse dohodke druge stranke). Za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč se šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma nesporočanja spremembe podatkov.Upravičenec je dolžan neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vračilo oziroma plačilo sredstev je prihodek proračuna Republike Slovenije. Takšno ravnanje pa lahko vsebuje tudi znake kaznivega dejanja in bi se lahko vložila kazenska ovadba na policijo oziroma pristojno državno tožilstvo.

Prijava bančnega računa v tujini

Seznanjena sem bila z informacijo, da morajo bančne račune v tujini prijaviti samo rezidenti RS, vendar na FURS-u trdijo, da morajo po Zakonu o finančni upravi to storiti tudi nerezidenti RS. Mi lahko poveste, kateri člen katerega zakona določa, da morajo bančni račun v tujini prijaviti tudi nerezidenti RS? Predvidevam namreč, da so se na FURS-u zmotili.

Odgovor:

Obveznost prijave bančnega računa v tujini je urejena v Zakonu o finančni upravi ( ZFU) in se nanaša tako na rezidente kot nerezidente Republike Slovenije. V 49. členu ZFU je namreč določeno, da mora tako fizična kot pravna oseba ob vpisu v davčni register med drugim navesti številke plačilnih računov v Republiki Sloveniji in zunaj nje. Predmetni člen govori samo o fizičnih in pravnih osebah, pri čemer ne ločuje med rezidenti in nerezidenti Republike Slovenije. Povedano drugače, vse fizične in pravne osebe, vpisane v davčni register, so dolžne na FURS posredovati podatke o plačilnih računih, odprtih pri bankah ali hranilnicah zunaj Republike Slovenije.

V 5. točki 1. odstavka in v 9. točki 2. odstavka 49. člena ZFU je določeno, da mora zavezanec ob vpisu v davčni register navesti tudi podatek o rezidentskem statusu in številko za davčne namene, dodeljeno v državi rezidentstva, če ima zavezanec status nerezidenta. Navedeno dodatno potrjuje, da določba 49. člena ZFU v celoti velja tudi za nerezidente Republike Slovenije.

foto: FreeImageWorks