Pravni nasvet l januar 2016

Tokrat pravniki odgovarjajo na vprašanji o pravilnem obračunu plače in o uveljavljanju stroškov pri zapuščini:

Obračun plače

Na vas se obračam, ker imam vprašanje glede svoje pogodbe o zaposlitvi. Stara sem 23 let in resnično se ne spoznam na te stvari, zato vas lepo, lepo prosim za brezplačno pomoč. Pred skoraj 1 mesecem sem podpisala svojo prvo pogodbo o zaposlitvi za določen čas (3 leta), pri kateri pa je prišlo do problema, ko sem prejela plačo in plačilno listo (finančno neustrezno). Pogodbo sem namreč podpisala za 800 eur (za 160 ur) + malica in prevoz. Najprej so mi pri plači obračunali 2 dni dopusta (pomotoma, to smo razčistili). Zanima me, ali dobim enako plačo za 20 dni (800 eur + plača in prevoz) ter za 23 dni tudi enako (toliko delovnih dni sem oddelala v decembru). Ali za te tri dni dobim placano samo malico in prevoz, osnova (800 eur) pa ostane ista, ali se mi tudi to poveča? Lepo bi vas prosila za obrazložitev. V priponki vam pošiljam dokumentacijo.

Odgovor:

Glede na posredovano dokumentacijo vaši bralki sporočam, da se pravilen obračun plače naredi na podlagi urne postavke, ki se izračuna iz zneska osnovne plače (kot jo določa pogodba o zaposlitvi), ob upoštevanju povprečnega števila ur na mesec (174 ur). Urna postavka v predmetni zadevi je torej 6,6395 eur. Če delodajalec v vsakem mesecu obračuna dejansko število opravljenih ur (in ne vsak mesec povprečno število, t.j. 174), bi torej vsak mesec delavka morala dobiti nekoliko različno plačo. Na letni ravni, seveda, bo seštevek v vsakem primeru enak, ne glede na tip izračuna.

Delavka se glede pravilnosti izračuna lahko sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 181/2010 (http://sodisce.si/vdss/odlocitve/2010040815251106/), vendar pa jo opozarjam, da ima sklenjeno pogodbo s poskusnim delom v trajanju treh mesecev, zato ji v času opravljanja poskusnega dela odsvetujem zaostrovanje odnosov z delodajalcem.

Uveljavljanje stroškov pri zapuščini

Babica je v zimskem času živela pri svojem sinu približno 7 let. Sedaj pa on v zapuščino prijavlja stroške elektrike, komunale, zdravil, masažnih aparatov, preureditev kopalnice in 30 dni dopusta, ki naj bi ga porabil, če jo je peljal na kakšen pregled k zdravniku ter kilometrino. Vse to skupaj znese cca. 25.000,00 €. Babica se je ves čas vzdrževala sama, saj je imela svojo pokojnino. Sedaj nas bo za te stroške tožil, ker jih nismo priznali v zapuščinskem postopku. Ali je upravičen do teh stroškov in s čim lahko dokaže, da je to res plačal on oziroma mu babica tega ni poplačala že za časa življenja, v kar pa sem jaz prepričana.

Odgovor:

Kot je razvidno iz opisanega dejanskega stanja, je nasprotna stranka sin pokojne. Za časa njenega življenja je skrbel za svojo mater ter imel tako določene stroške, kljub temu, da je pokojna imela pokojnino in dovolj finančnih sredstev. Zaključiti je mogoče, da nasprotna stranka (sin pokojne) dolžnosti preživljanja starša na podlagi določila 124. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki določa, da je  polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje, ni imel. Iz opisane situacije ni mogoče razbrati, kakšen dogovor in sploh če, sta imela babica in njen sin. Vendar pa bo nasprotna stranka, skladno določilu 190. člena OZ, ki določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je mogoče, sicer pa nadomestiti dosežene koristi, v konkretnem sodnem postopku lahko uspela in sicer, da je bil prikrajšan v višini stroškov, pokojna babica (njegova mati) pa obogatena na njegov račun. Obseg in višino svojega prikrajšanja bo moral dokazati z morebitnimi pričami in računi. V morebitnem sodnem postopku gotovo ne bi uspel, če bi uspeli dokazati, da mu je pokojna babica njegove storitve plačevala. Pri tem še dodatno pojasnjujemo, da v položaj pokojne babice vstopijo njeni dediči, ki bodo dolžni povrniti doseženo korist pokojne, pri čemer so dediči odgovorni zgolj do višine vrednosti podedovanega premoženja.

Ne glede na navedeno pa izpostavljamo določilo 192. člena OZ, ki bi se v konkretnem primeru lahko uporabilo, in sicer določa, da ni mogoče zahtevati nazaj tistega, kar je bilo dano ali storjeno, da bi bila izpolnjena kakšna naravna obveznost ali kakšna moralna dolžnost.

foto: FreeImageWorks