Pravni nasvet l februar 2017

Tokrat pravniki odgovarjajo na vprašanje o dednem sporazumu:

Dedni sporazum:

Oče je živel v izvenzakonski skupnosti. Jaz sem njegova hčerka iz prvega zakona. Meni (hčerki) je oče poslal oporoko, kjer je razdelil svoje premoženje med mano in njegovo izvenzakonsko partnerko. Na 1. zapuščinski obravnavi je bila ta oporoka tudi prebrana. Oče je vse svoje premoženje prepustil meni (vključno s krediti), izvenzakonski partnerki pa je zagotovil le nujni delež, ki pa ni zanemarljiv. Sodedinja se s tem ne strinja, ker pravi, da je razpolagal z njenim premoženjem in sta živela v izvenzakonski skupnosti že takrat, ko sta bila moja starša poročena. Drži, da sta imela z mojo mamo (leta 2002) krajšo krizo in je mama že vložila tožbo za razvezo. V tem vmesnem času se je oče preselil k svoji mami, nikakor pa ne k izvenzakonski partnerki. S pomočjo svetovanja družini in zakoncem se je zakonska zveza ohranila, mama je tožbo za razvezo umaknila. Sredi leta 2003 je oče kupil poslovni prostor, ki ga je plačal izključno s svojim privarčevanim denarjem oz. je najel tudi hipotekarni kredit na nepremičnino, katere lastnik je bil že v času trajanja zakonske zveze. Sodedinja je mnenja, da gre za njuno skupno premoženje, čeprav takrat še sploh ni bil v izvenzakonski skupnosti. V času nakupa je bil poročen z mojo mamo. Tožbo za razvezo je mama podala štiri mesece po nakupu omenjene nepremičnine (jeseni 2003), razvezala pa sta se v februarju 2004. Oče je po razvezi živel pri svoji mami. K svoji izvenzakonski partnerki se je preselil šele čez 3 leta, ko sta vsak do polovice kupila stanovanje.

Zanima me, na podlagi kakšnih dokazov sodišče odloči oz. določi pričetek izvenzakonske skupnosti. Ali je denar, ki ga je oče prejemal od najemnikov (stanovanja so bila njegovo posebno premoženje – pridobljena z darilnimi pogodbami) skupni denar z njegovego izvenzakonsko partnerko? Oče je mesečno varčeval v SNVS za dobo 10 let (5 let, ko je bil še poročen, 5 let po ločitvi). Ali je zbrani denar skupno premoženje (očetovo in izvenzakonske partnerke)?

Odgovor:

Na podlagi zapisanega v vašem vprašanju ugotavljamo, da je zapustnik napravil oporoko, s katero je hčerki zapustil vse svoje premoženje, izvenzakonski partnerki pa zagotovil (oziroma ji pripada po Zakonu o dedovanju) le nujni delež.

Zapustnik lahko z oporoko razpolaga zgolj s svojim premoženjem. Če bi bilo določeno premoženje ustvarjeno v času trajanja zakonske zveze oziroma času trajanja zunajzakonske skupnosti je to skupno premoženje zakoncev oziroma partnerjev in se po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih domneva, da je delež vsakega od zakoncev enak, to je do 1/2. Navedeno torej pomeni, da če bi zunajzakonska partnerja v času trajanja (od začetka do konca) zunajzakonske skupnosti ustvarila določeno premoženje, bi lahko zunajzakonski partner izločal delež do 1/2 iz naslova skupnega premoženja, druga polovica pa bi bila predmet dedovanja in sicer oporočnega dedovanja, ob upoštevanju nujnega dednega deleža.

Sodišče ugotavlja obstoj zunajzakonske skupnosti na podlagi zaslišanja strank, zaslišanja prič in listinskih dokazov, če obstojijo, npr. dnevniki, pisma in podobno, iz katerih je razvidno, v kakšnem odnosu sta bili dve osebi, od kdaj sta bili v takšnem odnosu in podobno.

Za obstoj izvenzakonske skupnosti, da jo sodišče lahko ugotovi, morajo biti podani naslednji elementi: skupno življenje, to je skupno gospodinjstvo, drugi pogoj je skupno pridobivanje, skupna vlaganja, skupno investiranje, skratka obstoj ekonomske skupnosti, tretji pogoj je notornost skupnosti, kar pomeni, da tudi sosedje, sorodniki in prijatelji štejejo določena partnerja za zunajzakonska partnerja in seveda osnovni pogoj je, da med njima obstoji enaka medsebojna čustvena navezanost, kot je značilna za zakonce, torej, da se tudi partnerja štejeta za zakonca oziroma zunajzakonska partnerja (obstoj njune volje, kar je po smrti enega od njiju v sodnih postopkih pogosto sporno).

V primeru, če je bil pokojni zapustnik v zakonski zvezi, ni mogel biti hkrati tudi v zunajzakonski skupnosti. Zunajzakonska skupnost bi lahko nastala po določenem času od razveze zakonske zveze dalje.

Glede denarja, ki ga je zapustnik prejemal od najemnikov, pri čemer so bila stanovanja njegovo posebno premoženje, navajamo, da slednji ne predstavlja skupnega premoženja, ampak posebno premoženje zapustnika.

Denar, ki ga je zapustnik varčeval in ga je imel na računu v času trajanja zunajzakonske skupnosti, pa bi lahko bilo skupno premoženje, če je bilo zasluženo z delom (plača, pokojnina). Seveda pa ne sodi denar na računu v skupno premoženje, če gre za denar od najemnin, ki izvirajo iz posebnega premoženja. Seveda pa je skupno premoženje, ki sodi v zapuščino, tudi privarčevan denar, ki je na računu izvenzakonske partnerke in ga je slednja zaslužila z delom (plača).

foto: FreeImageWorks