Pravni nasvet l februar 2016

Tokrat pravniki odgovarjajo na vprašanji o premestitvi med nosečnostjo in o prodaji poslovnega deleža:

Premestitev med nosečnostjo

Do nedavnega sem delala v pisarni z direktorjevo ženo, dokler jim nisem povedala, da sem noseča. Teden dni kasneje sta me direktor in njegova žena (tudi ona je noseča, rok ima mesec dni pred mano) poklicala v pisarno in mi povedala, da ne morem ostati v pisarni, saj bova obe istočasno v porodniški. V pisarni je še en gospod in če se slučajno njemu kaj zgodi, ni nikogar, ki bi skrbel za nabavo. Brez nabave surovin pa proizvodnja ne more delovati. Rekla sta mi, da mi lahko ponudita delo v proizvodnji ali da grem. Poleg tega pa sta mi znižala še plačo. Delo v proizvodnji ni nikoli 8 ur ampak vedno dlje. Delo sem sprejela, saj si ne morem privoščiti, da bi ostala brez dela. Rekla sta mi, da sta gledala na firmo in naj ne sprejmem to kot kazen oz. degradacijo. Kaj mislite vi? Lahko sploh to naredita? Me lahko data na slabše delovno mesto in mi znižata plačo zaradi nosečnosti? Moja izobrazba je magisterij, pa prosim, ne me narobe razumeti, da slučajno podcenjujem delo, kajti vsako delo je častno, vendar se mi zdi nepošteno to, kar sta mi naredila. Sedaj sem vzela bolniško, ker me je od 8 ur in več stanja nenormalno bolel križ. Prosim, svetujte mi, kaj naj naredim, na koga naj se obrnem.

Odgovor:

Iz pisma razberemo, da ste imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določeno delovno mesto, ki ga sicer ne imenujete, delo pa je bilo v pisarni. Nato vam je bila ponujena nova pogodba o zaposlitvi in sicer za drugo delovno mesto, v proizvodnji, za drugačno plačo.

Če ste novo pogodbo o zaposlitvi že podpisali, je pogodba pravno zavezujoča za obe stranki.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali z drugim zakonom drugače določeno. Teoretično bi lahko zahtevali razveljavitev pogodbe zaradi napak volje (sila, grožnja, prevara…), vendar ne vemo, če je tak dejanski stan podan. Ob tem izpostavljamo, da se izpodbojnost pogodbe o zaposlitvi uveljavlja pred pristojnim delovnim sodiščem. Pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha po preteku 30 dni od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti oziroma od prenehanja sile. Pravica iz prejšnjega odstavka preneha v vsakem primeru po preteku enega leta od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.

Če pa pogodbe za novo delovno mesto še niste podpisali, pa lahko predlog nove pogodbe zavrnete.

V tem primeru vam lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali pa istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, za to drugo delovno mesto. Če delavec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev in za nedoločen čas ter mu preneha delovno razmerje, nima pravice do odpravnine po 108. členu tega zakona (ZDR-1). Ob tem opozarjamo, da je ustrezna zaposlitev tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca. V primeru, ko delavec sprejme neustrezno novo zaposlitev, ima pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo dogovori z delodajalcem.

Prodaja poslovnega deleža

Lani sem izgubil službo, nisem več želel podpisati pogodbe o delu, ker sem veliko več delal, za plačilo pa dobil le minimalno plačo po zakonu. Delal sem v gradbeništvu, z lastnikom firme sem pod njegovim prigovarjanjem, da me nič ne stane, le podpisati moram pri notarki, podpisal DRUŽBENO POGODBO za družbo z omejeno odgovornostjo, kjer imam 10 % delež. Lani enkrat in letos ponovno je bila z moje strani preko pooblaščene odvetnice poslana s povratnico PONUDBA ZA PRODAJO POSLOVNEGA DELEŽA. Predhodno je bil delodajalec o tem obveščen po telefonu in po navadni pošti. Ker je zagotovil, da bo to uredil, lastnik firme ni dvignil pošte, nimam pisnega dokazila, da odstopam od deleža firme, nimam pa tudi sredstev za sodišče. Kaj naj naredim?

 Odgovor:

Iz vprašanja bralca sklepamo, da gospod ne želi biti več družbenik v družbi, v kateri ima 10 % poslovni delež. Prenehanje njegovega družbeniškega položaja se lahko uredi na več načinov, v osnovi sta možna dva:
1. na podlagi pravnega posla
2. na podlagi pravice do izstopa.

V prvem primeru mora imetnik poslovnega deleža poiskati osebo (lahko pravno ali fizično), ki je pripravljena njegov poslovni delež prevzeti. Prenos se lahko izvrši z različnimi pravnimi posli (prodaja, darilo, menjava…), pogoj pa je, da najde osebo, ki je poslovni delež pripravljena prevzeti. Pod določenimi pogoji lahko njegov poslovni delež prevzame tudi družba z omejeno odgovornostjo, katere družbenik je. S tem v zvezi opozarjamo, da mora biti pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Druga možnost je urejena v zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki v 501. členu določa:

(1) Družbena pogodba lahko določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti ali da je lahko izključen iz družbe, ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa ali izključitve. Če po družbeni pogodbi o izključitvi družbenika odloča skupščina, se ne uporablja določba tretjega odstavka 506. člena tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek sme družbenik s tožbo od družbe zahtevati izstop, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti če mu drugi družbeniki ali poslovodja povzročajo škodo, če družba ali družbeniki ovirajo ali onemogočajo uresničitev družbenikove pravice do izstopa, če je oviran pri uresničevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi, ali če mu skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena sme vsak družbenik s tožbo zahtevati, da se drug družbenik iz družbe izključi, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti če drug družbenik povzroča družbi ali družbenikom škodo, če ravna v nasprotju s sklepi skupščine, če ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje družbe ali uresničevanje pravic drugih družbenikov ter če sicer grobo krši pogodbo.
(4) Družbenik se pravici iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne more vnaprej odpovedati.

Kot izhaja iz zakonskega besedila, je bistvenega pomena družbena pogodba in pogoji, ki so v njej določeni. Ker te ne poznamo, se o načinu, postopkih in pogojih izstopa ne moremo izreči. Pogosto pa je tako, da družbene pogodbe izstopa ne urejajo drugače, kot je to določeno v zakonu, tako da je zelo mogoče, da bo moral imetnik poslovnega deleža dokazovati utemeljene razloge, ki jih določa zakon:
- če mu drugi družbeniki ali poslovodja povzročajo škodo,
- če družba ali družbeniki ovirajo ali onemogočajo uresničitev družbenikove pravice do izstopa,
- če je oviran pri uresničevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi, ali
- če mu skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti.

Kot izhaja iz zakonskega besedila, pa bo moral to svoje upravičenje uveljaviti s tožbo.

foto: FreeImageWorks