Pravni nasvet l avgust 2017

Tokrat pravniki odgovarjajo na vprašanji o zakonski razvezi in lastništvu.

Zakonska zveza

Ali lahko na CSD sklenjen dogovor glede preživnine, ki sta ga starša sklenila zame leta 2002 (se pravi dve leti pred njuno uradno ločitvijo), govori o razpadu zakonske zveze? Starša sta namreč pol leta pred tem dogovorom na CSD iskala pomoč za družinsko in partnersko svetovanje. Žal ni bilo najbolj uspešno. Potem je mama vložila tožbo za razvezo, na razpravi sta z očetom zaprosila za mirovanje postopka. Leto dni kasneje je mama ponovno vložila tožbo za razvezo in se leta 2004 uradno ločila. Zanima me, če je zakonska zveza med očetom in mamo bila veljavna do leta 2004 kljub dejstvu, da sta imela dogovor o preživnini sklenjen iz leta 2002, ko so pri njima nastopile prve težave v zakonu. Zdaj sem stara 19 let in v lanskem letu mi je umrl oče.

Odgovor:

Po 63. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) zakonska zveza preneha s smrtjo enega zakonca, z razglasitvijo enega zakonca za mrtvega in z razvezo zakonske zveze.

Sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev, če sta se sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s staršema v skladu z določbami zakona in če sta predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Druga možnost za razvezo, če sporazum ni mogoč, pa je, da se vloži tožbo zaradi razveze zakonske zveze. Če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna, sme vsak zakonec zahtevati s tožbo razvezo zakonske zveze. Starša pa lahko tudi sklepata sporazum o višini preživnine, ki pa mora biti v korist otroka. Zakonska zveza je bila glede na povedano veljavna do razveze zakonske zveze.

Eno stanovanje, dva lastnika

Nikjer ne morem najti odgovora na tole težavo: eno stanovanje, dva lastnika. Eden živi v stanovanju, drugi se je odselil. Drug drugega ne zmoreta izplačati. Tisti, ki ne stanuje v stanovanju, želi svoj del oddati v najem tretji osebi. Ali to lahko stori brez soglasja solastnika, ki živi v stanovanju? Kako rešiti to zagato?

Odgovor:

Solastnina (v tem primeru na stanovanju) se lahko razdruži na več načinov. Najbolj običajen način je, da en solastnik izplača solastni delež drugega solastnika. Če to ni mogoče, ker se ne moreta dogovoriti, kdo bo koga izplačal ali po kakšni ceni ga bo izplačal, lahko vsak solastnik sproži nepravdni postopek na sodišču zaradi razdelitve solastnine in na ta način pride do izplačila svojega deleža.

V tem primeru, ker izplačilo ni mogoče, ker nihče od solastnikov nima dovolj sredstev, je edina rešitev, da se stanovanje skupaj proda tretji osebi, kupnina pa razdeli v skladu s solastnimi deleži. Če en solastnik s prodajo ne soglaša, lahko drug solastnik zahteva razdelitev s prodajo stanovanja preko sodišča. Glede oddaje celotnega stanovanja v najem (ali le glede oddaje dela stanovanja, če je to sploh mogoče) pa je potrebno soglasje obeh solastnikov. Po Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) velja, da ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Solastniki imajo tudi pravico skupno upravljati stvar v solastnini. Za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe in določitev upravitelja stvari, je potrebno soglasje vseh solastnikov. Za oddajo v najem je potrebno soglasje obeh solastnikov.

foto: FreeImageWorks