Strokovno mnenje o “obglavljanju” dreves

 V povezavi s kritiko občana o obglavljanju dreves v mestu Grosuplje smo zaprosili za strokovno mnenje in nekaj osnovnih vprašanj zastavili dr. Leni Marion, univ. dipl. inž. gozd., ki vodi oddelek za arboristiko v podjetju TISA d.o.o.

 

Vprašanja:

• Ali so drevesa na fotografijah pravilno obžagana?
• Kako pravilno ravnati s tako velikimi drevesi? Ali ni bolje, če so prevelika in moteča, da jih nadomestimo z novimi?
• Zakaj se drevesa ne smejo obžagati tako v “živo”?

Analiza obrezanih dreves

Drevesa (hrasti) ob šoli v Grosuplju so bila pred leti premočno in nepravilno obrezana – obglavljena. Odstranjena jim je bila celotna listna površina. Razvila so novo, sekundarno krošnjo, z vejami, ki so šibko pritrjene na mesta izrasti. Rast novih poganjkov je bila gosta in bujna. Ponovni obrez tako prizadetega drevesa je nedvomno nehvaležno delo za tistega, ki ve, kako se drevesa obrezuje. Drevo nima pravilne strukture krošnje, je močno mehansko poškodovano in propada drevesnih tkiv, ki se je pričel v poškodovanih tkivih, ni več moč ustaviti. Edina možnost je, da se taka drevesa redno preverja in obrezuje s čim manjšo intenzivnostjo. Novim, sekundarnim vejam ne smemo dovoliti, da postanejo pretežke in predolge, saj so šibko pritrjene na mesta izrasti in se zato rade odlomijo.

V taka drevesa je potrebno redno vlagati. Dolgoročno je nega takih dreves dražja, rezultat obrezovanja pa je mehansko poškodovano drevo, ki nima perspektive, da bi se razvilo v varno, zdravo in lepo drevo. Letos je drevesa obrezal najverjetneje drug obrezovalec, saj je pazil, da drevesu ni odvzel preveč listne površine, a hkrati je pregoste poganjke moral razredčiti in skrajšati. Hrasti res ne zgledajo preveč »lepo« in njihov habitus je daleč od »naravnega«, a škoda, ki je bila povzročena, je bila narejena pri prvem obrezovanju teh dreves. Zdaj je obrezovanje omejeno le še na vzdrževanje varnosti krošnje, kjer je treba paziti, da se drevesom ponovno ne odvzame preveč listne površine, hkrati pa odstrani vse potencialno nevarne dele.

 

Tulipanovci na sliki so bili drugače obrezani od hrastov, saj imajo drugo strukturo krošnje. Dreves nisem uspela videti v živo, pač pa le na dveh slikah, ki sta na spletni strani, zato je komentar bolj splošen. Vzdrževalec je krošnjo krajšal, a na način, da je ohranil habitus drevesa.

 

Zakaj pri nekaterih drevesih manjka spodnji del krošnje oz. del sredine krošnje, je težko reči. Tulipanovci so vrsta z razmeroma krhkim lesom, zato je mogoče, da so bile veje polomljene in jih je vzdrževalec krošnje moral odstraniti. Tulipanovci lahko zrastejo v zelo visoka drevesa. Če visoka drevesa rastejo v bližini hiš, so želje bližnjih stanovalcev velikokrat po nižanju takih dreves.Vzdrževalec, ki ve, da se odraslih dreves ne sme porezati »na pol«, je torej velikokrat v dilemi, kako ugoditi naročniku. Včasih se zato nekateri poslužujejo pretiranemu dvigovanju profila krošnje. Vsekakor pa velja, da se odraslim drevesom pri obrezovanju ne sme odstraniti več kot 20 % listne površine.

V urbana okolja zasajamo drevesa zato, da nam je življenje boljše, saj drevesa opravljajo številne pomembne ekološke funkcije. Kadar nam drevesa s svojo velikostjo, količino listja ali premočno senco močno slabšajo življenjske razmere, pa je potrebno razmisliti o njihovi zamenjavi s primernejšo drevesno vrsto. Zavedati pa se je potrebno, da največ pozitivnih ekoloških funkcij opravljajo velika drevesa, medtem ko nam mala drevesa dajejo zgolj estetske užitke. Kolikor je ljudi, toliko je različnih mnenj, zato je potrebno na vsaki lokaciji sklepati določene kompromise, a potruditi se je potrebno, da ne na račun dreves z nepravilnim obrezovanjem, saj na tak način dolgoročno škodimo sebi.

 

Osnove obrezovanja okrasnih dreves

Vsekakor pa velja, da se odraslim drevesom pri obrezovanjeu ne sme odstraniti več kot 20 % listne površine.

Preden začnemo z obžagovanjem oz. z obrezovanjem okrasnih dreves, si moramo odgovoriti na par vprašanj. Prvo je, zakaj želimo drevo sploh obrezati. Vsakega drevesa ni potrebno obrezovati. Če se nam zdi, da ima drevo preveč listja, potem smo izbrali napačno drevesno vrsto oz. preveliko drevo. Kajti če drevesu odvzamemo prevelik del krošnje, bo rezultat manjšega dela s pospravljanjem listja le kratkotrajen. Prvo leto po premočnem obrezovanju bo listja sicer manj. Naslednja leta pa boste imeli listja vsaj toliko, če ne veliko več, drevo pa bo močno mehansko poškodovano. Tako obrezovanje drevesom povzroči stres, zmanjša se jim vitalnost, porabijo nakopičene rezervne snovi in, če bomo imeli srečo, bodo odgnala. Najlepše, zdravo in najmanj poškodovano in zato varno drevo je lahko samo tisto, na katerem se skoraj ne vidi sledi obrezovanja. Pa četudi ga redno obrezujemo. In cilj vsakega dobrega gospodarja mora biti tako drevo.

Zakaj bi potem sploh obrezovali drevesa? Obrezovanje okrasnih dreves izvajamo redno od sadike do odraslega drevesa, vendar v vsaki razvojni fazi drevesa z različnim ciljem in intenzivnostjo. Sadike in mlada drevesa obrezujemo zato, da drevesu zagotovimo ugodno strukturo krošnje, ki naj bi bila pri odraslem drevesu že oblikovana. Torej enoosno deblo z enakomerno razporejenimi vejami. Največkrat pa smo v obrezovanje dreves prisiljeni zaradi objektov v njihovi bližini. Ob cestah moramo skrbeti, da spodnje veje izraščajo dovolj visoko, da ne ovirajo prometa, ob uličnih svetilkah, da niso zasenčene zaradi bližine drevesa, ob stavbah in nadzemnih vodih, da se jih veje tudi ob vetru ne dotikajo. Na vrtovih pa drevesa največkrat režemo zato, da pod krošnjo lahko neovirano kosimo travo, ker nam dajejo preveč sence ali se nam zdijo prevelika.

Obrezovanje z namenom “pomladitve” drevesa pa ima nasprotne učinke od tistih, ki jih pod tem izrazom pričakujemo.

Obrezovanje z namenom “pomladitve” drevesa pa ima nasprotne učinke od tistih, ki jih pod tem izrazom pričakujemo. Če odraslemu drevesu odvzamemo celotno krošnjo, da bi ga “pomladili” (tako namreč največkrat smooklicani drevesni mojstri imenujejo strokovno nedopustno obglavitveno rez), mu s tem odstranimo vso listno površino in povzročimo stres, odmrtje in posledično razkroj dela koreninskega sistema in, če imamo srečo, drevo močno odžene sekundarne poganjke. Le-ti rastejo v šopih, ki se kmalu med seboj zaradi debelinske rasti začno dotikati in zaradi slabe pritrjenosti na deblo postanejo nevarni za okolico. V deblu  se začno razkrojni procesi, ki lahko z leti povzročijo dupline in/ali slabo statično stabilnost drevesa. Pred izvedbo obrezovanja je vedno potrebno pretehtati neželene posledice posegov na drevesu.

 

Obrezovanje dreves

Obrezovanje dreves lahko začnemo le po temeljitem pregledu drevesa in razmisleku o ciljih naših ukrepov. Ko vemo, zakaj sploh bomo obrezali svoje drevo, moramo poznati osnovno biologijo drevesa oz. se držati nekaj osnovnih navodil. Če se držimo le-teh, prevelike škode drevesu ne moremo povzročiti.

Vsaka odrezana veja predstavlja poškodbo na drevesu. Večja kot je veja, ki jo odrežemo, večjo poškodbo naredimo. Drevesa obrezujmo pravočasno in redno. Krošnjo oblikujmo od sadike naprej in sproti z rezanjem tankih vej. Če dobro načrtujemo, kje bo drevo stalo in kaj je v njegovi neposredni okolici (nadzemni vodi, zgradba), zmanjšamo možnost, da bo potrebno odstraniti debelo vejo.

Kljub temu pa naj bo vodilo, da ne režemo vej, katerih premer odrezanega dela je večji od 5 cm. Posebej to velja za vrste s šibkim obrambnim mehanizmom oz. za vrste, ki slabo omejujejo poškodovana tkiva od zdravih (breza, jesen, topol, vrba, divji kostanj in češnja). Če se držimo tega pravila, ne bomo naredili nobene večje škode. Pri nekaterih vrstah lahko ta premer tudi povečamo, a le do 10 cm (hrast, beli gaber, bukev, javor, lipa). Rdeči črti na fotografiji kažeta nepravilno izveden rez, zelena (3) pa pravilni zaključni rez. Številke ponazarjajo vrstni red rezi za zmanjševanje teže veje (1 in 2) pred zaključno rezjo (3). Puščici kažeta mejo med tkivom debla (levo) in tkivom veje (desno).

 

Kadar je potrebno zmanjšati velikost krošnje ali skrajšati vejo, uporabimo skrajševalno rez. Vedno je potrebno odrezati v vejni rogovili in veja, ki ostane, mora imeti premer vsaj 1/3 premera odstranjene veje. Rez mora biti izvedena čim bliže veji, ki ostane, vendar ne smemo poškodovati skorjinega grebena. Hkrati pa upoštevamo tudi pravilo petih centimetrov. Velikokrat se zaradi teže veje pri nepravilni izvedbi reza strgajo tkiva debla pod rezjo. Da bi se izognili trganju tkiv na deblu pod mestom odrezane veje, je potrebno težo veje zmanjšati z odstranjevanjem veje po delih. Vejo najprej z dvema rezoma odstranimo, tako da ostane štrcelj, ki ga nato odstranimo z zaključno rezjo na pravem mestu in pod ustreznim kotom.

 

Odraslo drevo

»Odraslo« imenujemo drevo, ki je doseglo končno višino in že ima oblikovano prostorsko uravnoteženo razporeditev vej. Drevesu smo že odstranili vse nepravilnosti (sovladajoča debla in veje z vraslo skorjo). Število odstranjenih živih vej naj bo pri odraslem drevesu manjše kot pri mladem. Odraslo drevo obrezujemo s ciljem ohraniti ali izboljšati varnost, zdravstveno stanje, strukturo krošnje in videz drevesa. Odstranimo lahko največ 20 % celotnega listnega volumna.

Kdo je arborist?

dr. Lena Marion, (ISA Certified arborist, ML-0334A), foto: arhiv TISA d.o.o, internet, Drevored