Še vedno kolebate? Naj vas prepriča reportaža Marjana Trobca z lanskoletnega pohoda:

Zbrala se nas je že velika množica pohodnikov, še so prihajali h Kulturnemu domu, pevci so že končali z obvezno Zdravico. Ulica proti križišču pri Tušu je oživela, v eno dolgo, strnjeno kolono veselih ljudi, vseh starosti, s pohodnimi palicami.

Mimo pokopališča in čez poljsko “trim” potko proti Spodnji Slivnici se kolona skoraj ni pretrgala. V središču vasi, pri cerkvi je bil prvi
postanek, za nekaj besed vodje pohoda.

Skozi gmajno do naslednjega postanka, za nujni “minus” v Predolah smo rabili malo čez uro in pol. Že kmalu po podhodu kočevske železnice se je pokazal cilj: cerkvica na Kopanju.

Bilo je veliko dobre volje, sonček, malo stvari za želodec, malo za dušo v cerkvi s prijetnim programom – in veliko pohodniškega druženja.

Nazaj smo se podajali različno, nekateri tudi kot “štoparji”. Z mojo skupino smo se spustili mimo znamenitega studenčka na zahodnem obronku, po čudoviti pokrajini Radenskega polja. Na koncu,  pod Boštanjskim gradom pa nas je pozdravljalo okrog dvajset parov labodov.

Tako je bilo na V. pohodu, lani. Letos jih bo verjetno še več, pohodnikov, ker glas o prijetnem se hitro širi.