Pisma bralcev l Saj ni res, pa je – zapornice za nekaj avtomobilov in en vlak dnevno

Pred dvema desetletjema sem se pričela prebujati s hojo po evropski pešpoti E6 od Spodnje Slivnice do Grosuplja v zgodnjih jutranjih urah. V tem času nisem niti v najbolj drznih sanjarjenjih pomislila, da bo enkrat država za moje varno jutranje sprehajanje na prehodu čez želežniško progo Grosuplje – Kočevje postavila zapornice.

Ampak pred nekaj dnevi so se pojavile. Menda najmodernejše v državi. Na mestu, kjer je tudi v najbolj temnih in meglenih jutrih vlak dovolj glasen, da ga slišim, ko je še dober kilometer proč. No ja, morda ga slišim, ker med hojo nikoli ne poslušam glasbe na katerem od nosilcev in me ne moti hrup avtomobilskega motorja. Jutro na evropski pešpoti E6, ki se vije na obrobju Krajinskega parka Radensko polje, pač želim polno začutiti in slišati race v potoku, ki prestrašeno zagagajo, ko pridem mimo.

… tudi nekaj avtomobilov se je v minulih dvajsetih letih že pripeljalo po tej poti …

Občasno na poti koga srečam, tudi nekaj avtomobilov se je v minulih dvajsetih letih že pripeljalo po tej poti, vendar vedno pred ali po tem, ko edini vlak, ki dnevno pripelje po tej progi, že odpelje. Vseeno se je pred nekaj dnevi med znanimi sencami na poti v zgodnjem, mrzlem in meglenem jutru v soju čelne svetilke zasvetlikalo takoj za utripajočo svečko na božjem znamenju na vrhu klanca, ki se od Grče spušča proti želežniški progi Grosuplje – Kočevje. Nekaj metrov naprej spet in nekoliko nižje še enkrat. Šele, ko sem prišla povsem do novo postavljenega objekta, sem razbrala, da je prometni znak, ki obvešča o zavarovanem prehodu čez želežniško progo. Prav tako naslednji. In do dna klanca jih je bilo še nekaj. Na dnu pa zapornice. Ker sem v času, ko mimo pripelje vlak, ponavadi sama v bližini prehoda, le včasih me ob progi pozdravi mačka iz hiše ob progi, katere prebivalci v tem času verjetno še spijo, saj je hiša večinoma tiha in mirna, se mi zdi, da so zapornice postavljene prav zame, čeprav se kljub veliki naložbi v mojo varnost ne čutim kaj bolj varna kot prej.

Sem pa bolj zbegana. Še posebej, ko dobro uro po sprehodu na poti v službo strahoma ustavim avto pred drugim prehodom čez želežniško progo. Peljem se namreč čez prehod pri Sončnih dvorih, kjer se ne počutim prav varno in se vedno večkrat ozrem, če ni morda vlak že tik pred nosom. Tu  ni nobenih zapornic, četudi je v jutranjih urah kar gost avtomobilski promet čez progo. Tudi vlaki na progi Ljubljana – Novo mesto vozijo veliko pogosteje kot na progi Grosuplje – Kočevje. Nimam informacij, da bo na tem mestu v kratkem vzpostavljena kaj varnejša pot za nekaj sto meščanov, med katerimi je veliko otrok,  ki večkrat dnevno prečkajo progo.

Moja zbeganost raste po prebranem članku na Šilc portalu o obnovi proge Grosuplje – Kočevje. Pred nekako tremi meseci sem tako prebrala, da je zmanjkalo denarja za nadaljevanje obnove proge do Kočevja, kar me je navedlo k misli, da promet na tej progi še nekaj časa ne bo kaj prida živahnejši kot je zdaj.

 

 

 

Tudi načrtov za skorajšnjo spremembo namembnosti cestne povezave Spodnja Slivnica – Grosuplje, po kateri poteka evropska pešpot E6, nisem zasledila. Vaščani  makadamske poti, ki bolj spominja na kolovoz kot na cesto, v glavnem ne uporabljamo, saj je ob vsakem močnejšem deževju del poti vsaj nekaj časa poplavljen, sem in tja ni le neprehoden, ampak tudi neprevozen. Še posebej pozimi, ko zapade sneg, saj poti nihče ne pluži. Nobenih jasnih napovedi ni, da bo progo pri zapornicah v kratkem prečkalo kaj več kot nekaj deset sprehajalcev, sem in tja kakšen kolesar, avtomobila prebivalcev hiše ob progi in spomladi, poleti ter v jeseni kakšen traktor. Zato si res ne znam pojasniti, kakšna varnostna pridobitev so zapornice za Spodnjo Slivnico, občino Grosuplje, državo Slovenijo in Evropo.

Trenutno po progi pripelje en vlak dnevno.

Veliko bolj varno kot z zapornicami se bom počutila s pojasnilom, za kaj gre. Kakšen razvoj ali urbanizacija se v naslednjih nekaj letih obeta vaščanom Spodnje Slivnice, da smo sredi krize, ko država povsod varčuje, dobili menda najmodernejše zapornice v državi na prehodu, ki ga dnevno dvakrat prečkata dva avtomobila, nekaj deset sprehajalcev, sem in tja kakšen kolesar in v času košnje nekaj traktorjev? Trenutno po progi pripelje en vlak dnevno. Pa še ta v zgodnjih jutranjih urah, ko tam ni skoraj nikogar. Tudi če bo v kratkem frekventnost narastla za petsto ali celo sedemsto odstotkov in bo pet ali sedem vlakov razporejenih tekom dneva, bo zelo majhna verjetnost, da bo točno v času, ko bo vlak pripeljal mimo Spodnje Slivnice želel progo prečkati kak pešec, kolesar, avtomobil ali traktor. Je morda država vnaprej poskrbela za varnost točke, ki jo v kratkem vidi kot zelo frekventno? Je pripravljena sanacija pogosto poplavljenega cestišča? Bo v nekaj letih zgrajena vsaj dvopasovnica, ki bo povezovala, kaj že? Grosuplje s Spodnjo Slivnico in obratno? Zakaj že?

Nešteto je še vprašanj in z vsakim zbeganost raste, zato se veselim pojasnila odgovornih za »moje zapornice«.V teh dneh še nisem videla, kako izgleda, če so spuščene, ker sem bila obakrat nekaj sto metrov stran od prehoda, ko je pripeljal vlak.

Slovenske železnice smo zaprosili za komentar in jim zastavili še nekaj vprašanj:

• Kako lahko upravičite smotrnost investicije ureditve tako nefrekventnega prehoda?  (Predvsem v luči dejstva, da mnogo prometnejši prehodi ostajajo nezavarovani.)
• Koliko stane ureditev takega prehoda?
• Kako kaže z vzpostavitvijo potniškega prometa na relaciji Ljubljana – Kočevje?
• Zakaj se nič ne dogaja na reševanju problematike nevarnega nezavarovanega prehoda proti Sončnim dvorom, ki je zelo prometen in je bil že večkrat prizorišče nesreč?

Odgovor in komentar Slovenskih železnic:

Spoštovani,

posredujem vam odgovore na vaša vprašanja, kar jih lahko podamo na Slovenskih železnicah:

• Ureditev nivojskega prehoda in vgradnja varnostne naprave staneta od 400.000 evrov, pa vse do 1 milijona evrov, odvisno od razmer na terenu.
• Nivojski prehod Sončni dvori je predviden za ukinitev, takoj ko bo zgrajen nadvoz, katerega cestni krak je že narejen. Podatke o tem, za kdaj je predvidena izgradnja nadvoza, vam lahko podajo na Občini, ki je odgovorna za ta projekt.
• Uvedba potniškega prometa med Grosupljem ni Kočevjem bo odvisna od nadaljnje dinamike posodobitve proge, ki že poteka. Javna železniška infrastruktura je last države, ne Slovenskih železnic. Država zato tudi skrbi za investicije v javno železniško infrastrukturo s sredstvi državnega proračuna. Del posodobitve proge Grosuplje – Kočevje je tudi ureditev nivojskih prehodov. Naročnik del na kočevski progi je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, kjer vam bodo lahko odgovorili na obe vprašanji – glede urejanja nivojskih prehodov in glede nadaljevanja del in vzpostavitve potniškega prometa. Nivojski prehodi se sicer urejajo in zavarujejo v skladu z odločbami ministra za infrastrukturo in prostor, po navadi z ukinitvijo sosednjih prehodov in zavarovanjem izbranih prehodov ter gradnjo povezovalnih cest, pri čemer sodeluje tudi upravljalec cest.

Marko Tancar, organizacijsko komuniciranje, Slovenske železnice d.o.o.

Odgovor in komentar Občine Grosuplje:

Vprašanje:

Zakaj se nič ne dogaja na reševanju problematike nevarnega nezavarovanega prehoda proti Sončnim dvorom, ki je zelo prometen in je bil že večkrat prizorišče nesreč?

Odgovor:

Nadvoz, ki bo povezal naselja Brezje in Sončni dvori s krožiščem pri Sparu, se umešča v prostor na podlagi Državnega prostorskega načrta (DPN). Sklep o pričetku postopka priprave DPN-ja je sprejela vlada RS na pobudo Občine Grosuplje, sam postopek priprave DPN-ja pa vodi Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. V vmesnem času so bile izdelane vse zahtevane študije ter izvedena javna razgrnitev v letu 2010. V letu 2012/2013 je bil sprejet Občinski prostorski načrt, katerega del je tudi hidravlično-hidrološka študija ter karte poplavnih nevarnosti, ki so osnova za nadaljnje postopke pri pripravi DPN-ja. Postopek je v zaključni fazi. Za dokončanje postopka potrebuje ministrstvo še mnenje Ministrstva za kmetijstvo in okolje – ARSO. Sledi še postopek uskladitve predloga in  sprejema DPN-ja na vladi RS. Po sprejemu DPN-ja na vladi in objavi v UL RS, lahko investitor prične s postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja za izvedbo projekta.

 

Občinska uprava Občine Grosuplje

Odgovor in komentar Ministrstva za infrastrukturo in prostor:

Vprašanje:

Kako lahko upravičite smotrnost investicije ureditve tako nefrekventnega prehoda?  (Predvsem v luči dejstva, da mnogo prometnejši prehodi ostajajo nezavarovani.)

Odgovor:

Komisija za nivojske prehode imenovana z odločbo ministra pristojnega za promet, katere člana sta tudi   predstavnik lokalne skupnosti in upravljavec ceste (v tem primeru občina), je dne 11.9.2008. obravnavala deset nivojskih prehodov v Občini Grosuplje. Zaradi določil Pravilnika o nivojskih prehodih, da se število nivojskih prehodov mora omejiti na najnujnejši obseg, je komisija sprejela sklep na osnovi katerega je Minister pristojen za promet, izdal odločbo o ureditvi nivojskih prehodov in sice da se ukine šest nivojskih prehodov, štirje pa  se zavarujejo z avtomatsko napravo za zavrovanje. Želja železničarske stroke je bila, da se ukine čim več nivojskih prehodov, ker pa za to ni bilo zakonske podlage in so predstavniki lokalne skupnosti izrazili željo prebivalcev, da nivojski prehodi ostanejo, jih je bilo potrebno skladno z veljavno zakonodajo zavarovati z avtomatsko napravo za zavarovanje.

Vprašanje:

Kako kaže z vzpostavitvijo potniškega prometa na relaciji Ljubljana – Kočevje?

Odgovor:

Uvedba potniškega prometa med Grosupljem in Kočevjem bo odvisna od nadaljnje dinamike obnove železniške proge Grosuplje-Kočevje. Dela na omenjeni progi se bodo skladno z zmožnostjo zagotavljanja proračunskih sredstev nadaljevala predvidoma v letu 2015 in 2016, po zaključku del pa bo možna vzpostavitev železniškega potniškega prometa.

 

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Odnosi z javnostmi

 

 

 

Mirjana Jarc, Spodnja Slivnica, foto: Drevored, Simona Fajfar