Romske kriminalitete ne poznamo …

…, nas je uvodoma popravil komandir Policijske postaje Grosuplje, Vlado Ščavničar, ko smo začeli pogovor o romski problematiki v Grosupljem. Gospod Vlado je, kot je značilno za rojenega Prleka, prijazen in umirjen gospod. Zadnja tri leta vodi PP Grosuplje, k nam se vozi iz Medvod. Njegova strpnost in razumevanje do Romov je pristna in ne zgolj profesionalna drža.

Na splošno nas zanima, kako ocenjujete stanje kriminalitete v občini Grosuplje. Je le-ta v porastu?

Ne, je kar v nekem dolgoletnem povprečju, kriminaliteta je letos v Grosupljem celo nekoliko manjša, kot je bila v zadnjih dveh letih. Je v mejah normale, večina dejanj je s področja premoženjskega kriminala.

Kako uspešni ste pri reševanju primerov?

Preiskanost je okoli 40% pri celotni kriminaliteti, medtem ko je pri premoženjski bistveno nižja, saj je le-te največ in jo je zelo težko preiskovati, ker so storilci zelo previdni pri izvrševanju tovrstnih dejanj. Ob polletju je bilo obravnavanih 717 kaznivih dejanj, 277 je bilo preiskanih, kar je dobrih 38% in je v slovenskem povprečju.

Ali vodite statistiko, kolikšen procent od tega zavzema romska kriminaliteta?

Romske kriminalitete ali kriminalitete tujcev ni.

Romske kriminalitete ali kriminalitete tujcev ni. Sicer se loči po domači in tuji, ker evidence vsebujejo podatek o državljanstvu. Po narodnostni in etični pripadnosti se ne sprašuje in se ne vodijo podatki o tem. Torej ne vodimo statistike na ta način.

Kljub vsemu verjetno v internih zabeležkah vodite tovrstno statistiko?

Tudi v internih zabeležkah tega ne vodimo, gre bolj za tisti notranji, osebni občutek, ko nekako veš, kako se gibljejo zadeve. Evidenc pa ne vodimo o tem.

Bi lahko rekli, da so kriminalna dejanja Romov v porastu?

Glede na osebni občutek in poznavanje gibanja kriminalitete na območju policijske postaje bi dejal, da so dejanja v rahlem nihanju in so odvisna tudi od učinkovitosti policije pri preiskovanju kaznivih dejanj. V primeru, da nam kakega storilca uspe spraviti v pripor ali je obsojen na zaporno kazen, je kaznivih dejanj manj, vendar potem zraste neka nova generacija in se pojavi spet malo več kriminalitete, pa potem spet pade. Gre torej za nekakšen začaran krog.

V čem se kriminalna dejanja razlikujejo od prejšnjih let?

Ni neke velike razlike, se pa tako kot vse tudi storilci posodabljajo in uporabljajo nove tehnike in praktično se mi učimo od njih. Žal so storilci vedno pred organi pregona.

Menda zadnje čase Romi uporabljajo taktiko, da v kraje in podobna dejanja pošiljajo otroke, stare do 14 let, ker še niso kazensko odgovorni?

To je ena izmed taktik, ki jo storilci pri nekaterih dejanjih uporabljajo, da izkoriščajo otroke, ker še niso kazensko odgovorni ali se lažje vtihotapijo v različne prostore in podobno. V kolikor je možno dokazati, da je kriminalna dejavnost otrok posledica zanemarjanja, so odgovorni starši oz. skrbniki in je to posebno kaznivo dejanje. Po drugi strani imamo tudi prisilo v izvrševanje kaznivih dejanj, kar je tudi kaznivo. V Grosupljem takih primerov še nimamo zabeleženih.

Ali težko dokažete, da nekdo, recimo, pošlje otroka na krajo po hišah?

Vsako kaznivo dejanje je praktično težko dokazovati, moramo imeti kar trdne materialne dokaze, sledi in tudi izjave. Je pa zelo odvisno, kako je nekdo prisiljen v neko dejanje; če ima od tega  sam korist, bo bolj malo govoril, če pa je trpinčen, bo prej ali slej spregovoril. Tu se v preiskovanje vključujejo tudi druge strokovne službe, kot so psihologi in socialni delavci,  ki nam pomagajo.

Kako obravnavate kazniva dejanja, ki jih storijo otroci?

Po našem pravnem sistemu je tako, da otrok do 14. leta ne odgovarja za kaznivo dejanje. O teh dejanjih ne hranimo evidence, postopek pa se vodi preko centrov za socialno delo. Po 14. letu pa je kot mladoletnik že odgovoren za svoja dejanja. Zoper njih se vodijo sodni postopki, sankcije pa so drugačne kot pri odraslih osebah, so pa vezane na čas, ko je bilo dejanje storjeno. Policisti pa zelo dobro poznamo določene problematične otroke in mladoletne posameznike, ki jih spremljamo do odrasle dobe. Gre za klasično poznavanje določenih oseb s strani policista, ki dela na terenu. V Grosupljem imamo srečo, da so policisti tukaj v službi že dalj časa in jih veliko tudi biva na tem območju.

Ali imate sodelavce, ki so specializirani za delo z Romi? V čem je specifika obravnave Romov? Kakšni so najboljši »prijemi«?

Ne, nimamo posebej specializiranih delavcev, ki bi delali z Romi, so pa vsi policisti usposobljeni za delo v večetničnih skupnostih. Svoja znanja stalno posodabljamo, predvsem o njihovem načinu življenja, o navadah in običajih. K sreči imamo tukaj pomočnika, Romana Horvata, ki je, bi rekel, kar specialist na področju dela z romsko skupnostjo. On je tudi eden izmed avtorjev romsko – slovenskega slovarja za potrebe policije.

Ali menite, da smo občani nestrpni do Romov, rasistični?

Mnogokrat »beli cigani« naredijo več škode.

No, rasistični bi bila prehuda beseda, nestrpnost pa se zaznava, se čuti. Največji manjko je v tem, da se je v preteklosti premalo vlagalo v odnose med Romi in, če rečem, civili. Prepogosto se Romom ali Ciganom, kot se jih običajno zaničljivo imenuje, pripisuje določena dejanja. Gre za dejanja, ki nikakor ne nakazujejo na to, kdo jih je storil, saj so nekatera dejanja, ki so bila nekoč mogoče značilna za Rome, zanimiva tudi drugim.  Njihovo  poimenovanje Cigan in uporaba te besede me osebno zelo moti. Zdi se mi, če recimo to besedo uporabi Kamničan, ki jo uporabi nekako pogovorno, iz navade, zveni drugače,  za razliko od Grosupeljčana, kjer je prepogosto zaznati odpor, zaničevanje, morda včasih tudi sovraštvo.

Vabimo vas, da sodelujete v anketi:

Kako strpni smo Grosupeljčani do Romov?

View Results

Loading ... Loading ...

Spomnimo se primera kraje bakra z grosupeljske cerkve …

Ja, glejte, to je bil tipičen, šolski primer, kjer se je takoj obtoževalo Rome, vendar se je izkazalo, da ni bilo tako. Mnogokrat »beli cigani« naredijo več škode.

Ali spremljate število romske populacije v občini Grosuplje?

To bomo vprašali kar Romana (Po telefonu pokliče pomočnika). V Smrekcu jih je okoli 80, na celotnem območju občine okoli 200. Ob svojem rednem delu spremljamo tudi njihove migracije, saj je njihov način življenja še vedno nekoliko nomadski. Poleti gredo zelo radi taborit v okoliške gozdove. Ko je v naselju Smrekec poletna vročina, gredo, recimo, taborit gor, na Polico, v gmajno. K nam prihajajo taborit tudi Romi iz Novega mesta, Trebnjega, Črnomlja …, ali pa grejo naši na taborjenje k njim.

Velika verjetnost je, da se utaborijo na privat zemljišču. Jih lastniki preganjajo?

Seveda ima lastnik vso pravico, da zahteva, da se umaknejo. Če se ne, potem pokliče policijo ali občinsko redarsko službo, ki ima tudi pristojnosti za ukrepanje na tem področju.

Kaj pa, če pridejo na občinsko ali državno zemljo, se jim tam dovoli bivanje?

Zakon pri nas prepoveduje kampiranje in taborjenje na prostorih, ki niso namenjeni temu, dovoljeno pa je taboriti na zasebnem zemljišču ob soglasju lastnika. Kar velja za vse državljane, tudi zanje.

Kako uspešno se spopadate s problemi, ki jih povzročajo Romi? Naj jih naštejemo nekaj: kraje po hišah in stanovanjih, izsiljevanja, objestno obnašanje, vožnja in divjanje z neregistriranimi vozili, sežiganje gum in avtomobilov … Včasih se slišijo streli ali celo rafali iz romske vasi.

Kar se tiče vožnje z neregistriranimi ali tehnično neizpravnimi vozili, tega je manj. Tukaj smo vzpostavili kar veliko reda. Veliko je bilo narejenega v času, ko se je za vožnjo brez vozniškega dovoljenja ali večkratnim kršiteljem zaseglo vozilo. Potem je bila zakonodaja nekoliko omiljena in je bilo vozilo težje zaseči, kar se je poznalo v vedenju vseh udeležencev v  prometu. No, to določbo je zakonodajalec ponovno vrnil v uporabo, tako se sedaj, od 1. 9. 2013, ponovno lahko zaseže vozilo najhujšim prekrškarjem. V Grosupljem je bilo v preteklosti zaseženih kar precej vozil, večina jih je šlo v uničenje. Ta ukrep je zelo učinkovit, to je velik udarec za kršitelje, ker je takojšen. Sicer imamo malo več stroškov pri prekrškovnem postopku, vendar je učinek zelo velik.

Kurjenja gum in avtomobilov je bistveno manj ali skoraj nič.

Kurjenja gum in avtomobilov je bistveno manj ali skoraj nič. To smo omejili z učinkovitim nadzorom. V zadnjem letu smo evidentirali štiri kurjenja, pa še to so bile plastenke in polivinil. Včasih smo imeli veliko klicev, da v taboru kurijo, prebivalci Sončnih dvorov so se pritoževali nad jedkimi vonjavami, ki dražijo sluznico … Ampak na eni izmed intervencij ob taki prijavi je bilo ugotovljeno, da ni kriv romski tabor, ampak je nevarne odpadke kuril industrijski obrat v bližini in to ne enkrat, to so imeli kar sistemsko urejeno. Vprašanje je, za koliko takih kurjenj so bili krivi Romi … Temu podjetju in odgovorni osebi so bile izrečene sankcije s strani okoljskega inšpektorata; kurili so barve, odpadno embalažo in podobne nevarne snovi. S poostrenimi nadzori skupaj z medobčinskim inšpektoratom, okoljskimi inšpektorji in veterinarskim inšpektorjem smo uspeli zmanjšati zbiranje starih vozil in drugih snovi ter s tem nevarnosti vpliva kemikalij. Veliko so pripomogle tudi skupne akcije, dogovorjene po protokolu med Občino Grosuplje, gasilci  PGD Grosuplje, Javnim komunalnim podjetjem Grosuplje in Policijo, kjer smo ob prijavah kurjenja, recimo avtomobilov, pogasili ogenj in s pogorišča odpeljali ostanke, sicer na občinske stroške, vendar se je dolgoročno splačalo.

Prijav streljanja je glede na to, da velja prepričanje o veliki oboroženosti Romov, zanemarljivo malo, pogosto pa je streljanje posledica uporabe »strašilnega orožja«, ki je v prosti prodaji in ga lahko kupi tudi otrok.

Menda Romi tudi uradno prijavljajo prireditve?

Tudi, ker smo v preventivnih aktivnostih, ki jih vodimo, recimo, v romskem taboru Smrekec, stanovalce opozorili in seznanili z načinom prijave, da ne bodo imeli težav zaradi hrupa ipd. Učimo jih, če že organizirajo veseljačenja, do česar imajo vso pravico,  naj jih organizirajo po predpisih. Napotili smo jih tudi na Občino, da pridobijo dovoljenje za začasno prekomerno obremenjevanje okolja s hrupom.

Kako je s plemensko hirearhijo pri Romih? Še funkcionira?

Mi bi bili zelo veseli, če bi. To postaja problem; včasih je bila plemenska organiziranost zelo urejena, ponavadi je bil poglavar najstarejši član in brez njega se ni zgodilo nič. Sedaj so ta razmerja drugačna, bolj moderna, neodvisna … Že v družini sin ni več pokoren očetu. To se pozna pri komunikaciji, ko želimo nekaj uveljavljati. Veliko lažje bi šlo preko posameznika, ki bi ga skupnost upoštevala.

Ali se na Policiji zavedate, da je revolt med ljudmi velik? Se bojite, da bi kdaj stvari ušle izpod nadzora?

Ali je razlika, če s palico udari Francelj ali Jože?

Tukaj vas delno razumem, po drugi strani pa me take stvari jezijo, pa ne samo zato, ker so ljudje nestrpni. Konec koncev jih je potrebno razumeti, ker presojajo na podlagi slabih izkušenj. Žal včasih izvajajo tudi neke neracionalne ukrepe ali pa razmišljajo o čem takem. Pred časom me je ena konkretna zadeva zelo razjezila, osebno in kot policista, bil je primer delovanja, ko so se od Policije pričakovali ne vem kakšni ukrepi, ker so bili storilci Romi … Tukaj je šlo za očitno zlorabo pripadnosti. Kaj bi pa bilo drugače, če pride pet »civilov«, bom rekel, in razbije lokal? Ali je razlika, če s palico udari Francelj ali Jože?

Te stereotipe in nestrpnost bo težko spremeniti …

Stvari bo treba spreminjati, spremeniti se bomo morali tako eni kot drugi. Žal smo na tem področju zamudili kar nekaj let, desetletij … Če gledate moje konce (Prekmurje), je odnos do Romov precej drugačen.

Zakaj?

V Prekmurju so bili vsi več ali manj revni, ni bilo takega razlikovanja, ali pa se niso imeli za tako različne. Res je, da so v Prekmurju romske vasi razvite in Romi bolj izobraženi tam, kjer so tudi ostali prebivalci bolj odprtih nazorov. Gre za sprejemanje drugačnosti in ne spreminjanje po svoji podobi. Napredovali bomo samo z uspešno socializacijo, ta pa je mogoča skozi izobraževanje vseh, za dobro žetev je treba sejati, ob tem pa storiti marsikaj.

Kako pogosto izvajate preventivne obiske v romskih naseljih? Kako operativno izgleda obisk pri Romih? Imate za to predviden poseben protokol?

Preventivne obiske izvajamo vsaj enkrat dnevno, pogosto pa tudi večkrat dnevno. Preventivne aktivnosti pa izvajamo bodisi pri posameznih družinah, bodisi v inkubatorju. Pri eni od preventivnih aktivnosti se je zbrala tretjina  naselja, kar si štejemo za uspeh. Tematiko preventivnih aktivnosti prilagajamo problematiki, ki pri njih in v okolju izstopa.

Pa gredo res? Gresta dva policista sama v vas?

Hja, pred leti je bil ustvarjen neki protokol, ki meni ni všeč; vsak obisk v romskem naselju je bilo potrebno napovedati operativno komunikacijskemu centru (OKC) v Ljubljani. Ampak moje stališče je, če je intervencija, pojdi tako, kot če greš, recimo, k  meni. Samo v primerih, ko je iz prijave moč razbrati neko množično ali bolj ogrožujočo kršitev, se naj jih zbere več. Fantje v večini primerov tudi tako ukrepajo in ja, običajno gresta v naselje le dva policista.

Kaj pa če je prijavljeno streljanje?

To je drugo, v takem primeru že OKC napoti več patrulj.

Med ljudmi vlada prepričanje, da se policisti bojite stopiti v romski tabor. Se vi upate iti zdajle sami tja?

Vsak dan se vsaka patrulja vsaj enkrat z vozilom počasi zapelje skozi naselje in se s kom tudi kaj pogovori.

Vemo za to in to je velika neumnost, da večje ne more biti. To je prepričanje, ki izvira iz predsodkov. Seveda si upam iti čisto sam na obisk k Romom. Mislim, da je bistvo vsega način, kako pristopaš k Romom. Policisti so v okviru načrta dela v območju Smrekca vsakodnevno v kontroli, kjer v naselju in okolici kontrolirajo morebitne prekrške, kurjenje in skladiščenje nevarnih odpadkov ipd. Vsak dan se vsaka patrulja vsaj enkrat z vozilom počasi zapelje skozi naselj in se s kom tudi kaj pogovori. V podporo svoji trditvi lahko povem, da običajno po dva policista izvajata prijetje in privedbo oseb, za katere je bila izdana odredba za privedbo k določenemu državnemu organu in pri tem smo več kot 80% uspešni. Kot ugotavlja varuh človekovih pravic ter tudi druge službe in organizacije s tega področja, je policija praktično edina služba, ki redno obiskuje romska naselja in tam izvaja preventivne aktivnosti. Izvajamo cel kup prventivnih aktivnosti preko romskega inkubatorja. Tja smo, recimo, pripeljali inštruktorja s policijske akademije, ki je usposabljal za vozniški izpit tiste Rome, ki ne znajo brati.

Torej Romi opravljajo izpit za vozila enako kot mi? Koliko jih ima vozniški izpit?

Enako, če so pismeni, če pa ne, imajo prilagojen program, ampak zahteva je enaka, samo način izvedbe je prilagojen. Velika večina ima izpite in tudi registrirana vozila.

Ena izmed novodobnih aktivnosti Romov je praznenje kontejnerjev za ločeno zbiranje papirnih odpadkov. Zakaj se ta dejanja ne štejejo kot kraja? Če prav razumemo, sploh nimate podlage za njihovo evidentiranje?

Poglejte, to ni problem samo Grosuplja, ampak širši, vseslovenski problem. Komunala je postavila kontejner za surovine, recimo papir, ni ga zaklenila, vsak po svoji volji prinese surovine tja, se jim odpove, dokler jih komunala ne odpelje, so takorekoč nikogaršnja last … Tukaj tudi tožilstvo meni, da ne gre za kaznivo dejanje, ker so surovine nikogaršnje.

Kaj pa, če bi bili kontejnerji zaklenjeni?

To je pa drugo, ker bi tukaj šlo za vdor, vlom, nasilno premagovanje ovire, da si neko stvar vzel. Seveda v takem primeru naletimo na nov problem: kaj je večja škoda, tistih 50 kg papirja ali poškodovan kontejner? Se pa iščejo neke sistemske ureditve načina zbiranja in prodaje odpadnih surovin.

Ali smo občani premalo samozaščitni in odzivni?

Tukaj smo kot družba nazadovali.

Samozaščitnost, bi dejal, da je na splošno popustila, sicer uvajamo alarme, nabavljamo »huda« okna in vrata, kamere in ne vem kaj še vse …, pozabili pa smo na enega, najenostavnejšega, najcenejšega, to je sosed. Ne poznamo soseda, ne pogovarjamo se z njim in briga nas, kaj se pri sosedu dogaja … Tukaj smo kot družba nazadovali. Največ koristi dober sosed in ne nek alarm, ki se sproži in ima zakasnitev in preden se iz centra neke varnostne firme odzovejo, mine kar nekaj časa. Problem je tudi odzivnost ljudi, ki ne prijavljajo za posameznika navidezno nepomembnih dogodkov, ki pa lahko policiji veliko povejo o gibanju določenih posameznikov ali skupin, pogostosti pojavljanja, opisu oseb, vozil in drugih značilnosti. Če hočemo imeti mir, moramo biti družbeno aktivni in predvsem mora najprej vsak poskrbeti za lastno varnost in varnost skupnosti, policija je samo v pomoč. Za delo v posameznih okoljih pa imamo določene policiste, to so vodje policijskih okolišev, teh je šest, ki so občanom vedno na voljo. Za območje Grosuplja je to Robert Jerlah.

 Ali lahko komurkoli prepovemo, da stopi na našo zasebno parcelo?

Kar se tiče zasebnega dvorišča ali ograjenega prostora, lahko zahtevate, da se odstrani. Če ne želite, da nekdo hodi k vam, mu to lahko izrečete in prepoveste in če ne upošteva, pokličete policijo. Sploh pa brez vaše privolitve ni dovoljen vstop v stanovanje.

Velikokrat ljudje manjših kriminalnih dejanj sploh ne prijavljajo, ker velja prepričanje, da storilcev itak ne boste dobili in ne bodo kaznovani.  Med ljudmi velja prepričanje, da je policija neučinkovita. Vaš komentar?

Razumljivo je, da vsak, ki je oškodovan, želi učinek takoj.

Ljudje ocenjuje uspešnost policije nekako tako, če se je danes nekaj zgodilo in že jutri nimamo storilca, potem nismo uspešni. Ampak na žalost ne gre tako, preiskave včasih trajajo tedne, mesece ali leta. Tak primer so DNK analize, ki pojasnijo dejanja tudi za več let nazaj. Razumljivo je, da vsak, ki je oškodovan, želi učinek takoj. Menim pa, da je potrebno tudi najmanjša dejanja prijaviti. Že res, da se sprijaznimo s škodo, ki dosega le nekaj evrov ali nekaj deset evrov, vendar lahko tako razmišljate vi pa vaš sosed in njegov sosed in tako do neskončnosti. Storilec pa je lahko isti. Druga stvar pri tem pa je, da je lahko pri prvih treh dejanje storil še neznani storilec, pri četrtem poskusu oz. storitvi pa se mu kaj zalomi in ga izsledimo. Če ni prijav za prejšnja dejanja, ga zanje tudi preganjati ne moremo. Dejal bom, da smo učinkoviti toliko, kolikor informacij in pomoči lahko pridobimo v nekem okolju, kar se zopet nanaša na tisto o dobrososedstvu.

Ali je nova ureditev, ko so ukinili nočna in vikend dežurstva na PP Grosuplje, kaj zmanjšala odzivnost in učinkovitost policije?

Ne, odzivnost in učinkovitost niti najmanj. Rekel bi, da se je prej povečala. Problem je bolj notranje organizacijski, tehničen, recimo, policisti nekoga pridržijo in, ker na postaji ni dežurnega, ki bi ga pazil, da bi šli lahko fantje na druge naloge, morajo počakati nekoga iz Ljubljane, da ga prevzame.

 

Andrej Brezec, foto: Drevored

 

Preberite tudi

11 Responses to "Romske kriminalitete ne poznamo …"

  1. Anonimno says:

    TIPICEN POILITIK, NE PA POLICIST !!!…….ROMI (KOT PRVO, SAMI SEBE IMENUJEJO CIGANI !!!) …..PREKMURSKI ROMI SO SAMI ZELELI SOCIALIZACIJE !!!….GROSUPELJSKI SO ZAVESTNO IZBRALI DRUGO POT(KI JE LAZJA)………SAM BO SEL V ROMSKO NASELJE “MY ASS! ” !!!. ( V KANALIZACIJEKEM JASKU IMATE VEC KOT 100 UKRADENIH REGISTRSKIH TABLIC, ZE ZELO DOLGO !!!!!.- CE BI BILI TAM VSAK DAN,BI JIH ZE DAVNO NASLI !!!……..SAMO DA ZNAJO LJUDI, KI DAVKE ODVAJAJO ZA NJIHOVE PLACE, OGLOBIT ZA NAPACNO PARKIRANJE ALI DRUGI KOZAREC PIVA !!!!…. INKASANTI V MODREM, NE PA POLICIJA !!! ….. KJE JE TISTA STARA GARDA POLICIJE !!!! , KI SI JE SPOSTOVANJE PRISLUZILA IN ZASLUZILA !!!!….( VPRASAJTE PRAV G. JERLAHA, KAKO SPOSTOVAN POKLIC JE BIL TO V GROSUPLJU PRED CASOM ! ) ………G.KOMANDIR, KAJ RECIMO STE NAREDILI NA ORGANIZIRANEM IZSILJEVANJU GOSTINCEV S STRANI ROMOV-CIGANOV ????!!!!!! ( ALI BO PONOVNO: “DELAMO NA TEM “, “TRUDIMO SE”, VMES PA OD DOLENCKOV POBERETE PAR TISOC EUR ZA “NAPACNO PARKIRANJE”, JE PAC LAZJE, KAJNE, CE JE DAL ZA MOJO PLACO NAJ DA PA SE ZA “MOJO NORMO” )

     
    Odgovori
    • * says:

      Stara garda policije je pa žal v pokoju…vsaj večina tistih “tapravih” policajev, ki so upali v romsko naselje priti na kavo.

       
      Odgovori
  2. Tomaž says:

    Soglašam z goraj napisanim. Me pa moti še ena stvar, ki se tiče papirja. Kako on in tožilstvo to mislita, da jaz prostovoljno prinesem papir? Če ga bom odložil v navaden odpadni zabojnik bom lahko kaznovan s strani inšpektorja, čeprav je zame papir smet. Torej ne moremo govoriti o prostovoljni zadevi ampak prisilni. Pa prosim, da se sedaj ne oglašate ekologi.

     
    Odgovori
  3. GROSUPELJČAN says:

    Ti anonimnež iz komentarja 6.10.13 ob 00.09 uri, … če je komandir en tipičen politik, potem si ti (po Grosupeljško povedano) en tipičen “usrane brez jajc”.Zadevo ti bom skušal razložiti na podlagi povsem logičnih zaključkov.
    Vsekakor se komandir upa sam iti v rom. naselje, ker ima za kaj takega kar dva dobra aduta v rokavu. Prvi je ta, da on sam ne bo izvajal represivnih ukrepov, ker to tudi ni njegova naloga, ampak bo to po potrebi naredil njegov podrejeni policist. V povezavi s tem pa romi/cigani komandirja ne vidijo kot neposredno “grožnjo”. Drugi komandirjev adut pa je ta, da mu že na ramenih povsem jasno “piše” kdo in kaj je. Če tudi bi komandir v rom. naselje šel v civilnih oblačilih, bi tam vedeli kdo in kaj je. Čeprav tak pogled na komandirjevo izjavo nekoliko zbija njeno težo, pa po drugi strani prav ta pogled potrjuje njeno resničnost oz. iskrenost.
    Tak zaključek pa po drugi strani potrjuje tudi to, da si ti (anonimnež) delal neke svoje zaključke in obsodbe na podlagi svojih predsodkov ali omejenosti, … to je pa prav tisto, kar je komandir izpostavil, kot eno od poglavitnih težav za napredek do kvalitetnejšega sožitja in njihovo dokončno socializacijo/implementacijo v lokalno družbo.
    Če ti kaj pomaga, pa sem tudi jaz tega mnenja, da v sami besedi cigan ni prav nič slabega. Razlika med besedo cigan in Rom ni tako črno-bela, kot naj bi jo (glede na zapis) opisal komandir. Moje mnenje o tem je, da so za razliko v pomenu/teži teh dveh besed krivi predsodki naše visoke politike. Če že nekdo izraža nestrpnost ali zaničevanje do te skupine, jo lahko namreč izrazi tudi z besedo Rom. To je enostavno stvar, ki jo je treba razlagati v kontekstu z ostalimi trditvami tiste osebe, ki to besedo uporabi. Tu veliko vlogo igra tudi ton glasu, očitna telesna govorica in nedvoumna mimika obraza. Če ti nekdo dva stavka nazaj reče, da je cigan, naj pa bo cigan in ne Rom. Kot da on nima pravice, da sam sebe označi kdo je. V prihodnje bi lahko prišlo tudi do situacije, da se bo nekdo počutil zelo užaljenega, ker bi ga proti njegovi volji iz cigana preimenoval v Roma.
    Nadalje ti (anonimnež) razlikuješ policiste nekdaj in danes, kot da je to stvar osebnosti. Pozabil si namreč, da sta se v tem času, poleg ostalih stvari, spremenila tudi država in sistem! Že to, da je bil nekdo prej miličnik, sedaj pa je policist, ti lahko nekaj pove o spremembi sistema. Mislim, da smo na tem področju vsi enotnega mnenja. Prejšnji sistem je dajal poudarek predvsem na državljanske dolžnosti in skoraj da nič na pravice, v tem sistemu pa (naj bi bilo) povsem obratno. Mislim, da bom povedal vse, če bom rekel, da ni prav nič nenavadnega, da si vsi skupaj želimo, da se poznajo/upoštevajo/izvajajo vse naše pravice in (če se le da) nobena dolžnost. Jasno je, da nekateri vsakodnevno od jutra do večera živijo po tem načelu. Konec koncev jim očitno sistem to omogoča. Vsa razlika med nekoč in danes je odnos enih do drugih, gledano skozi prizmo spoštovanja pravic.
    Ti (anonimnež) si v svojem komentarju omenjal tudi nekakšno organizirano izsiljevanje gostincev. Sam mislim, da bi lahko odgovor na tvoje vprašanje našel že v komandirjevi izjavi, če bi seveda znal prebrati/razumeti. Vse je povezano s sodelovanjem celotne lokalne skupnosti in podajanjem/pridobivanjem uporabnih informacij. Če si ta problem kakorkoli zaznal in očitno si ga, če ga lahko tako izpostaviš, potem bi jaz tebe vprašal, kaj si ti naredil za to? Si imel tisto malo »jajc« in to zadevo prijavil in se pod svojo izjavo podpisal? Mislim da ne.
    Naj te samo spomnim, da so taka dejanja še kako huda in da se tovrstne osebe preganjajo po uradni dolžnosti. V zvezi s tem pa je dolžnost slehernega, da sum takega kaznivega dejanja prijavi organom pregona. Če ti tvoji očitki niso resnični ali pa v zvezi s tem ne nameravaš storiti vse, kar bi po svoji državljanski dolžnosti moral, bodi raje tiho.
    V zvezi z zadnjo zadevo bi se navezal tudi na tvojo (anonimneževo) najdbo več kot 100 ukradenih registrskih tablic. Očitno si jih našel in preštel, poleg tega pa tudi ugotovil, da so ukradene. Naj te še enkrat opomnim, da je tudi tatvina registrskih tablic uradno pregonljivo kaznivo dejanje in da bi bila tvoja dolžnost, da to prijaviš policistom. Pa si to storil? Očitno ne! Kaj te tudi za tako stvar ni zadosti v hlačah?

     
    Odgovori
  4. GROSUPELJČAN says:

    Ker je Tomaž soglašal z anonimnežem iz moje prejšnje replike, bi tudi njemu svetoval, da jo prebere in samo malo razmisli. Ne pričakujem, da boš spremenil mnenje, ker to je pač tvoje mnenje in imaš pravico do tega. Upam samo da Tomaž ni tisti »nejeverni Tomaž«.

    V nekem pogledu na situacijo se celo strinjam z očitkom o popolnoma neprimernem izenačevanju Romov iz Prekmurja in teh iz Grosupljega. Vprašal bi samo, če ima kdo podatek o tem, koliko teh Romov iz Grosupljega si je sploh kdajkoli poizkusilo poiskati zaposlitev in če je kdo kdaj v bližnji preteklosti videl kakega Roma, ki je šel k kakemu kmetu prositi oz. ponuditi pomoč pri pobiranju krompirja z njive, da bi po tem na koncu dneva dobil kašno vrečo ali dve tega krompirja kot nagrado za domov? Prav zagnani pri tem sigurno niso, jaz pa bi zagotovo bil.

    Bi pa rad Tomažu glede papirja v razmislek podal še nekaj. Ne gre za to, da lastnik starega papirja PROSTOVOLJNO ODNESE nese ta papir v zabojnik za zbiranje starega papirja, ampak za to …

    da se lastnik starega papirja (kot surovine) PROSTOVOLJNO ODPOVE tega papirja in da ta papir za njega pomeni le odpadni papir (brez vrednosti). Ko pa ti ta papir predstavlja odpad, pa z njim ravnaj temu primerno. Seveda je ločevanje že povsem druga zgodba, nekaj pa je povsem jasno: še kako je pomembno, kje v celi zgodbi se ta »prostovoljnost« pojavi.

    No, pa da ne bo kakšne pomote in da si ne bo kdo napačno razlagal, da najverjetneje nisem prav dolgo Grosupeljčan in da z Romi nimam kaj dosti izkušenj. Naj kar naravnost povem: Grosupeljčan sem že vse svoje življenje, to pa se je začelo še v prejšnji državi, ko je bil Tito še živ. Grosupeljčana sta bila (in še vedno sta) tudi oba moja starša, ker sta bila tudi rojena tukaj. Grosupeljčani so tudi moji stari starši. Kar se pa tiče izkušenj z Romi pa lahko zatrdim, da se z njimi tako ali drugače srečujem vsakodnevno in da če bi lahko kdo bil nestrpen do njih, bi to lahko bil jaz. Pa nisem! V tej zvezi vidim veliko nesramno neprimernih stvari sem že videl in zaznal, pa še vedno kljub temu … Imam tudi ožjega družinskega člana, ki je zaradi zdravstvenih težav zelo zaznamovan in tega se ne bo znebil celo življenje, te težave pa so posledica telesnih poškodb, ki so jih povzročili številni Romi s pretepanjem. Razlika je samo ta, da je meni zadeva jasna, da je pri iskanju pravičnega kaznovanja enostavno zatajil sistem in nič drugega. Če sistem ne bi skoraj obvezno tolikokrat zatajil, bi lahko bilo danes vse drugače. Ustrezno kaznovanje takih osebkov ima še kako velik prevencijski učinek na ostale v tej družbi, ko pa ta sistem skoraj že sistemsko zataji, pa je ta učinek na družbo povsem obraten. Jasno kot pasulj!

    Samo še toliko:Vsi tisti, ki taka ali drugačna kazniva dejanja ne naznanjate, ste na nek način isti kot njihovi storilci! Enostavno ne odigrate svoj del vloge v družbi. Na nek način jih s svojo pasivnostjo podpirate pri njihovem početju.

     
    Odgovori
  5. Tomaž says:

    Uf imaš ti časa. Potem pa naj začnejo še romi ali slovenci pobirati škatlice kjer se PROSTOVOLJNO zbira denar. Če jaz nekaj dam v zabojnik, ki je last nekega podjetja sem to prostovoljno odstopil podjetju in ne mimoidočemu. http://www.zurnal24.si/zaradi-starega-papirja-zadrzali-21-ljudi-clanek-163680 kaj je sedaj res?

     
    Odgovori
    • GROSUPELJČAN says:

      Moram priznati, da si enostavno ne morem pomagati, ko takole vidim, da nekdo … bom raje za mojo misel uporabil nekaj (spletne) zgodovine:
      - Quam quisque norit artem, in hac se exerceat. Prevod: Vsakdo naj opravlja le tisto delo (spretnost/umetnost), ki ga zna.(Ciceron);
      - Caecus ne iudicet de colore. Prevod: Slepec naj ne sodi o barvi. (Anonymus);
      - Le čevlje sodi naj Kopitar (naš vsem znani F. Prešeren).

      Vse bi bilo lepo in prav, če bi ravnanje z odpadki vsi prepustili pravnim osebam, ki so za to ustanovljene, … seveda nato pride na vrsto tisti AMPAK.

      Kdor bo dovolj pozorno prebral omenjeni članek, ta bo zagotovo tudi opazil, da je govora o Snagi, torej o pobiranju odpadnega papirja na območju Ljubljane in ne Grosupljega. Ko pa se upošteva ta podatek, pa je lahko vse skupaj že povsem druga zgodba.

      Zabojniki za zbiranje odpadkov(in njihova vsebina) so last komunalnega podjetja, pa naj gre to za JKP Grosuplje ali pa Snago, ta komunalna podjetja pa so povsem v domeni občin. Občine so tiste, katerim je državna oblast naložila skrb o odločanju/ravnanju z vsemi komunalnimi odpadki, kamor pa sodi tudi njihovo ločevanje.

      Če za začetek povzamemo navedbe iz intervjuja, potem lahko iz tistih (nam) spornih ravnanj izvzamemo vso tisto odtujevanje oz. prilaščanje odpadnega papirja, kjer je bilo to storjeno s poškodovanjem ključavnic na zabojnikih. Kot je že komandir opozoril, gre v teh primerih za vlom, kar pa je že eden od elementov uradno pregonljivega kaznivega dejanja Velika tatvina po 205. čl. KZ-1. Seveda se pri tem pojavi pomislek, da je storilec lahko vedel, kaj lahko pričakuje v takem zabojniku, zato bi lahko bil namen storilca le, da si pridobi stvar majhne vrednosti (in ne velike). Nadalje lahko ugotovimo, da storilci pri tem dejanju zabojnik (ali pa samo njegovo ključavnico) poškodujejo in s tem njegovemu lastniku povzročijo materialno škodo. V zvezi s tem bi sicer lahko govorili tudi o nekaterih elementih kaznivega dejanja Poškodovanje tuje stvari po 220. čl. KZ-1, vendar pa bi bilo pri tem potrebno storilcu dokazovati, da je ta imel namen, da zabojnik samo poškoduje. Ker pa vemo, da je storilčev namen le, da si prilasti vsebino, pa lahko govorimo le o tem, da je storilec na ta način (s povzročanjem škode) prišel v zaprt/zaklenjen prostor. Preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj in pregon njihovih storilcev vsekakor sodijo med pristojnosti oz. dolžnosti Policije.

      Težave pri preganjanju storilcev tovrstnih dejanj nastopijo, ko je bil zabojnik nezaklenjen ali pa je bila ključavnica uničena že pri enem od poprejšnjih dejanj. V takih primerih ne gre za vlom, pa tudi za poškodovanje tuje stvari ne. GRE ZGOLJ ZA PRILAŠČANJE ODPADNEGA PAPIRJA, KATEREGA SE JE PREJŠNJI LASTNIK ŽE ODPOVEDAL, NOVI PA GA ŠE NI PREVZEL IN ZATO ŠE NI PRIDOBIL LASTNINSKE PRAVICE! Enostavno gre za stvar naših pravnih teoretikov.

      Vsa ta kolobocija okoli odpadnega papirja pa je lahko tudi rešljiva z nekimi povsem objektivnimi pogledi na problem. Vse izvira iz tega, da storilci enostavno ne sprejemajo nekih (ali pa vseh) družbenih načel in norm. Kako bo tak, ki tudi zakonsko določenih pravil ne upošteva, spoštoval etična/moralna načela? Vsa kazniva dejanja, prekrški (kot njihova milejša oblika) in vsa ostala ravnanja, vse tja do raznih disciplinskih prestopkov, so le del kaznivih ravnanj, ki pa morajo biti z ustreznim predpisom določena kot kazniva že v času storitve, določena pa mora biti tudi kazen.

      Ker je pri spornem načinu prilaščanja odpadnega papirja nastala nekakšna luknja v sistemu (na državnem nivoju), bi lahko na tem mestu pričela rešitve iskati lokalna skupnost. Zakone namreč sprejemajo poslanci na toplih sedežih v DZ, v njihovo izobrazbo in usposobljenost pa lahko iz dneva v dan vse bolj dvomimo. Občina, torej župan in občinski svet so tista dva, ki lahko še kaj storita na tem področju (očitno je za primer lahko MOL). Sprejme se občinski odlok in tako ravnanje z občinskimi sredstvi določi kot kazniv prekršek. S takimi ravnanji je namreč oškodovana prav občina oz. celotna lokalna družba, pa še vprašanje javnega reda je tu povsem na mestu, ker pač občani takih ravnanj ne odobravajo in se nad njimi zgražajo. Občina ima nadalje svoje redarje in komunalne inšpektorje, ki lahko te kršitve ugotavljajo in sankcionirajo. Občina ima tudi neko varnostno službo, ki skrbi za lastnino občine, torej bi to lahko bilo tudi za te zabojnike in papir.

      Mislim, da sem zdaj dovolj obširno razložil problem odpadnega papirja in omenjenega članka. MOL je dokaz, da se marsikaj da storiti, če ti je mar za vsak cent, ki pripada celotni lokalni skupnosti. Kjer je volja, tam je način!

       
      Odgovori
  6. strpen says:

    Anonimnež, ti si verjetno zelo veliko v stiku z grosupeljskimi Romi. Jih zelo dobro poznaš, da veš, da si sami ne želijo socializacije. SEVEDA SI JO! PREDVSEM TISTI, KI SO SE USPELI TOLIKO IZOBRAZITI, DA NJEN POMEN SPLOH RAZUMEJO!
    Ali ni očitno, da jim je potrebno osnovne stvari razložiti na njim razumljiv način? To pa lahko storiš le tako, da greš med njih, jih vabiš k sebi (medse). Tvoja človeška dolžnost je, da sočloveku pomagaš. Poskusi. Presenečen boš.

     
    Odgovori
  7. Anonimno says:

    kdo so pa “beli cigani ” , kaj ,mi grosupeljcani ?!……ne morem verjeti, ” taka borba okrog “cigani” ( s tem da se sami imenujejo tako) in v isti sapi,ta ista oseba pravi ” beli cigani ” !!!!!!

     
    Odgovori
  8. Francelj ali Jože says:

    ”Največji manjko je v tem, da se je v preteklosti premalo vlagalo v odnose med Romi in, če rečem, civili.”

    Hvala lepa, za to, da ne morem biti Slovenec na pram Romom, ki pa ne smejo biti Cigani, čeprav so vseh državah uradno poimenovani kot taki. Kaj policija misli? Degradirali so nas na nivo puste brezpomenke ”civila”???Ali komu na čast komandir ločuje na tak način? Mene pa to jezi na primer…

     
    Odgovori
  9. Jaka says:

    Ah, Grosupeljčan, ne mislim polemizirat okoli ciganov, ker moram najprej vso tole klobaso, ki ste jo spisali, prebrat, na hitro pa samo dvoje.
    - pljuvaš po anonimnežu, češ, da nima jajc, ker je anonimen, toda, nikjer ne vidim tvojega podpisa, torej to isto kar si napisal za anonimneža, velja tudi zate,
    - kar se pa komandirja tiče in njegove službe (oz. dela), naj ti bo jasno, da nosi uniformo in kot tak, ne glede, da je komandir je v osnovi policist in kot tak ima pravico in dolžnost (24/7), da ukrepa, če zazna kakršno koli kaznivo dejanje in seveda tudi, kot si napisal, represivno ukrepa. Komandirstvo ga ne odvezuje te pravice in dolžnosti.

    Lp,
    Jaka

     
    Odgovori

Oddajte svoje mnenje

Se želite vključiti v debato? Prispevajte svoj komentar!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

© 2012 - Spletno mesto Grosuplje - Drevored.si - ureja: Zavod Drevored - izvedba: Mrož d.o.o. - tehnična podpora: Joore d.o.o.