Pisma bralcev l Prevarani državljani Slovenije
V uredništvo smo prejeli dve pismi, ki se nanašati na isti dogodek:
Naj mi spoštovani novinar Matej Šurc oprosti, da sem vzel misel za to pismo iz naslova njegove knjige Prevarana Slovenija, Domoljubje zapisano z ničlami. Knjigo je s sodelovanjem moderatorja Braneta Praznika, ob velikem obisku, izredno uspešno predstavil v Grosuplju v četrtek, 16. marca 2017.
Čeprav so se priprave na predstavitev pričele že več kot mesec dni pred tem datumom in je bil takrat tudi zagotovljen prostor v Družbenem domu v Grosuplju, smo bili pripravljalci dan pred izvedbo »prebukirani« s strani občinskih oblastnikov, ki so nam zadnji trenutek odpovedali navedeni prostor. Seveda je zgolj »slučajno«, da knjiga govori o preprodaji orožja in o anomalijah v razvoju Slovenije.
Seveda smo ob pomoči razumevajočih ljudi našli drugo rešitev. Pa da ne boste mislili, da je bila potem lokacija v knjižnici ali morda v šoli. Pa saj ni bistveno. Bistveno je to, da oblastniki tako na vrhu države kot na lokalnem nivoju lahko z nami državljani očitno delajo, kar hočejo. Lahko nas vlečejo za nos z narcisoidnimi potezami kot predsednik države, pa se vseeno odloči za ponovno kandidaturo za ta položaj. Lahko »človekoljubno« in zaradi »varnosti« države, tako kot to dela predsednik vlade, odločajo o žici na meji in pošiljanju vojakov v tujino. Lahko kot predsednik parlamenta zatajijo svoja načela in svoje znanje ter se prilagodijo drugačnim in nasprotnim stališčem ter tako zlorabijo naše zaupanje. Lahko kot vrhovno brezimensko sodišče odločajo o zadevi družine Korba in v imenu ljudstva na najbolj nečloveški način rešujejo človeške stiske. Za to imajo sodišča seveda ustrezno pravno podlago. Tudi za to, da so nekateri malo bolj neenaki kot drugi, ki so malo bolj nepogrešljivi.
Ne smemo pozabiti niti še »moralistov« in podpornikov takšnih razmišljanj in ravnanj tipa Angelca Likovič ter podobnih. Verjetno ste opazili, da so nekatera imena povezana s krajem Grosuplje. Žal!
Skratka, gre za stanje duha in ravnanja, ki je od preprodaje orožja ter vseh akterjev, Janše, Bavčarja in drugih, do današnje preprodaje podjetij in vseh deviacij v družbi s pokritji imen kot so Pahor, Cerar itd. pripeljalo do tega, da se sprašujem, ali nas res, kdorkoli je že na oblasti ( državni in lokalni), lahko, kadarkoli se mu zljubi, prevara in ima za to celo pokritje v pravnem sistemu. Za svoja ravnanja zaradi preprodaje orožja v preteklosti ni še nihče odgovarjal. Niti pravno, niti politično. Nasprotno, takratna ravnanja so očitno »dobro« idejno seme za današnji organiziran kriminal, strankarsko prerivanje na oblastnih pozicijah, brezposelnost in zaposlitveno neperspektivnost, socialno in pravno neenakost in podobna negativna stanja v družbi.
Nespoštovani oblastniki, vplivneži in idejni podporniki na lokalnem in državnem nivoju, pa saj bodo verjetno kmalu spet kakšne volitve. Se vidimo.
Torej, spoštovani državljani, koliko časa še?
Miloš Šonc, Grosuplje
O tem, kako se “občinarji” pri uveljavljanju svoje avtoritete igrajo s časom, denarjem in voljo svojih občanov.
Grosuplje, 16. 3. 2017, predstavitev knjige Mateja Šurca Prevarna Slovenija
Nič posebnega, vsaj trideset jih je že bilo po Sloveniji, ampak tale grosupeljska je bila res nenavadna. Ne zato, ker je namesto založbe predstavitev organiziral občinski odbor SD Grosuplje, niti ne zato, ker so ljudje že pred predstavitvijo govorili o neke vrste simboliki, ki naj bi jo imela ta predstavitev v Grosuplju.
Avtor knjige Matej Šurc je vedel, v kaj se podaja, že nekaj dni pred predstavitvijo je na svojem FB profilu zapisal: “Tistim, ki me svarijo, da se podajam v osje gnezdo, odgovarjam, da prihajam v prijazen dolenjski kraj, kjer so ljudje takšni in drugačni. Kot povsod po Sloveniji. Predstavil bom nekatera nova dejstva o razvpiti aferi Patria in pazljivo bom prisluhnil vsem, ki bodo dopolnili moje ugotovitve, zapisane v knjigi.”
Da je imel prav, je dokazala udeležba. Dvorana Obrtnega doma Grosuplje je pokala po šivih, pa v bistvu ne bi smela, saj sploh ni bila predvidena kot kraj dogodka.
Organizator je dvorano Družbenega doma Grosuplje rezerviral več kot en mesec pred dogodkom. Še dva dni prej se je v dvorani pogovarjal in dogovarjal o podrobnostih in o tehnični podpori. Vse je bilo “pod kontrolo”.
Potem pa: sreda, 15. marec, ob 7.30. Telefonski klic in ODPOVED. 36 ur pred dogodkom. V vodstvu občine so ugotovili, da imajo nek nujen sestanek, da potrebujejo dvorano in morajo žal rezervacijo stornirati. Kaj zdaj, vabila so bila poslana, ljudje so bili obveščeni, nadomestne rešitve, ki bi jo ponudila občina, ni bilo: kulturni dom zaseden, knjižnica zasedena, šola zasedena, skratka – VSE ZASEDENO. Znajdite se, kot veste in znate, saj ste iznajdljivi, je bila poanta vsega tega.
Na pomoč so priskočili obrtniki, ki so kot nadomestilo ponudili dvorano Obrtnega doma, akcija obveščanja je stekla in je bila celo zelo uspešna.
Več kot dve uri in pol je bilo zanimivo in napeto. Veliko je bilo povedanega o dogajanjih, o pogledih in interpretacijah udeležencev iz različnih zornih kotov, seveda pa ni manjkalo niti komentarjev na odločitev občinarjev o odpovedi dvorane tik pred zdajci. Sicer pa nič posebnega, vse je potekalo po normalnem scenariju, ki je pri nas bolj ali manj znan: »Nekaj dni se bo govorilo, nekaj dni se bodo ljudje razburjali, na dolgi rok pa bo vse skupaj itak utonilo v pozabo. In smo spet zmagali!«
Ivo Gajič
foto: osebni arhiv
Spoštovani,
V prvi vrsti se zahvaljujem Mateju in Branetu, ki sta nam pripravila pravo učno uro na temo nas – prevaranih in zapisanih z ničlo. Nič manjša zahvala ne gre Milošu in vsem ostalim organizatorjem, ki so, nagajanju navkljub, predstavitev knjige organizirali na zavidljivem nivoju! Najbolj pa se veselim dejstva, da smo se zbrali v tako velikem številu. Da smo obiskovalci premogli duha in moči spoštljivega in argumentiranega dialoga! Ravno po tem si velja zapomniti ta dogodek!
Ko sem se odločal, da predlagam predstavitev knjige v Grosuplju me je bilo kar malo strah. Pa ne zaradi reakcije “občinarjev”, to sem vzel v zakup in me v bistvu ni presenetilo, ampak zaradi vseh odprtih vprašanj in različnih pogledov na dogajanja, ki pravzaprav med razmišljujočimi ljudmi niso NIČ NENAVADNEGA. Žal jih je moč jemati dobronamerno ali zlonamerno. Poštena razmišljanja in ocenjevanja odločitev posameznikov v najbolj ključnih in kritičnih trenutkih so zagotovo za seboj potegnila tudi kakšno nepravilno odločitev, ki jo danes z distance po principu po bitki so vsi generali pametni nekateri s pridom izkoriščajo v svoje dobro in v svoj prid. Kot sem omenil v uvodu – nismo se zbrali za to, da bi ocenjevali kaj je kdo storil dobrega ali slabega, ampak da bi vsi skupaj spregovorili o ANOMALIJAH, ki nas obremenjujejo še danes in ki jih nekateri s pridom izkoriščajo za dodatno razdvajanje ljudi. Želel sem, da bi se pogovarjali o PREPRODAJI OROŽJA in o NEZAINTERESIRANOSTI oblasti in PRAVOSODJA, da bi enkrat za vselej vsaj poskušali razčistiti ta neslavni del naše preteklosti. Ta preteklost nas obremenjuje BOLJ, KOT SMO SI MORDA PRIPRAVLJENI PRIZNATI. Prepričan sem, da obstajajo dokumenti, ki bodo prišli na dan takrat, ko bomo to najmanj pričakovali in zaradi katerih bomo morali še velikokrat “počepniti,” požreti marsikatero neumnost, zaradi zaščite posameznih akterjev, ki so na naš račun znali poskrbeti zase pa tudi pristati na omejitve in okrnitve naše suverenosti. O domoljubju je nesmiselno govoriti, se ga ljudem tudi ne da vsiliti – še najmanj s festivali domoljubih pesmi – ljudje ga bodo resnično začutili šele ko bodo na svoji zemlji živeli človeka dostojno življenje, ki bo nenazadnje tudi posledica dela in odločitev tistih, ki bi se radi šli politike.