Pisma bralcev l Področje občine Grosuplje je kot skleda s počenim dnom
Objavljamo pismo bivšega župana Janeza Lesjaka, ki je z analizo stanja poplavne ogroženosti občine Grosuplje in vidiki reševanja le-te več kot dobrodošlo za informiranost ob aktualnih poplavah novembra 2014:
Poplavna ogroženost v občini se trenutno (upamo) umirja. Po prenehanju deževja so se do večera 9. novembra 2014 skoraj vsi površinski vodotoki v občini vrnili v svoje struge in pretoki so v mejah normale. Manj predvidljivo pa je naše kraško podzemlje in samo Radensko polje, ki tako kot večina kraških polj v Sloveniji poplavlja z zakasnitvijo. Zaradi obilnega pritoka podzemnih voda bo verjetno še nekaj časa naraščalo, vendar upamo, da se bo preko noči umirilo.
Zadrževalnik Bičje ima kapaciteto do 1,5 milijona kubičnih metrov vode.
Glede na to, da je nivo vode na potoku Bičje pri merilni točki – mostiček pri Brezju – padel pod kritično mejo, je avtomatsko krmiljenje zapornice na zadrževalniku prešlo v fazo postopnega praznjenja zadrževalnika. V trenutku, ko poplavne vode na Radenskem polju še naraščajo in prestopajo kritične meje, so upravljalci zadrževalnika iz JKP Grosuplje morali avtomatiko izklopiti in ročno ustaviti izpust vode, saj praznjenje zadrževalnika v nobenem primeru ne sme poslabšati poplavnih razmer na Radenskem polju (kar skrbi nekatere občane). Zadrževalnik je bil zaprt okoli 18.00 ure in bo tako do jutra, ko se bo o nadaljnjem režimu praznjenja ponovno odločalo glede na takratne hidrološke razmere. V tem trenutku je za jezom zadrževalnika blizu 1 mio m3 zadržane vode, kar pomeni, da ima zadrževalnik le še kako četrtino proste kapacitete. V primeru ponovnih večjih padavin se ta kapaciteta lahko napolni v nekaj urah, zato bo z izpuščanjem vode (praznjenjem zadrževalnika) treba začeti nemudoma, ko bodo razmere na Radenskem polju to omogočale. Najtežja situacija, ki lahko nastane v takem primeru, je, da bi bilo polno Radensko polje in zadrževalnik. Tedaj bi se voda nekontrolirano prelila čez jez in poplav na celotnem območju Grosupeljskega polja nebi bilo možno več nadzorovati.
Še nekaj odgovorov na razna mnenja, bojazni in trditve:
Zaradi zadrževalnika Bičje nizvodno proti Radenskem polju ni poplavljena nobena površina več kot nekoč. Prej obratno. Ljudje danes težko ocenjujemo, kako so določene vremenske ujme vplivale na poplave v preteklosti in kako danes. Res je, da so pozidane in asfaltirane površine danes velik zbiralnik vode, ki ga v preteklosti ni bilo. Pa ne samo naše krajevne, veliko dodatne meteorne poplavne vode nam priskrbi predvsem približno 4 km državnega »zbiralnika« avtoceste med Polico in Hrastjem.
Zadrževalniki v občini so načrtovani že desetletja in niso odvisni od trenutnega »profiterstva« posameznih investitorjev, kot skrbi nekatere občane. Prvi projekti so bili izdelani že leta 1964, vendar se do izgradnje zadrževalnika Bičje ni,razen hidromelioracijskih posegov v vodotoke, nič odločilnega zgodilo. Namenjeni so zaščiti družbenega premoženja in občanov, poljskih površin in nemotene komunikacije v grosupeljski dolini in Radenskem polju.
Občina Grosuplje ima edinstvene hidrološke razmere, saj meje občine potekajo po grebenih okoliškega dolenjskega gričevja, tako da je teritorij občine dejansko velikanska skleda s počenim dnom (Radensko polje). Vsi vodotoki, po večini ali vsaj delno hudourniški, v tej skledi izvirajo in tudi v njej poniknejo. Noben pomemben vodotok ne odteče iz občine v drugo občino. To pomeni, da smo pri reševanju poplavnih razmer odvisni izključno od sebe in ne moremo po strugi svojih težav pretočiti k sosedu. Voda pa je voda, če ji nekje očistiš pot, se toliko hitreje pretoči drugam in težave se samo prelagajo z enega na drugega prizadetega.Noben pomemben vodotok ne odteče iz občine v drugo občino.
Predlog umestitve zadrževalnika Veliki potok, ki bi zadrževal od 0,5 do 0,8 milijonov kubičnih metrov vode.
Rešitev je samo v zadrževanju in razpršitvi poplavnih presežkov vzdolž celotnega vodotoka.V ta namen je bilo nekoč načrtovanih sedem zadrževalnikov, danes so samo še trije: na potoku Bičje, potoku Grosupeljščica (Veliki potok) in potoku Podlomščica. Glede na sedanje izkušnje z učinkovitostjo zadrževalnika Bičje bi skoraj zagotovo s temi ukrepi rešili 90 procentov poplavnih težav v občini. Ker je očitno, da država ne bo zmogla vse to rešiti sama, bo v to jabolko morala ugrizniti občina. Najslabša rešitev, ki nam jo sedaj ponuja – vsiljuje država, je protipoplavna ureditev struge Grosupeljščice skozi samo mesto Grosuplje. Strugo med avtocesto in železniško progo skozi mesto bi poglobili, razširili, zgradili obalne nasipe do 1,5 m nad tlemi. Taka betonska jalova struga bi po njihovi zamisli postala dejansko bazen – deponija stoletnih poplavnih voda. V tem primeru ocenjujejo, da zadrževalnika Veliki potok državi ne bi bilo potrebno zgraditi, saj bi v tem primeru stroški in odgovornost padla na lokalno skupnost. Za občino je ta poseg preobsežen in predrag (cca 4 do 5 mio evrov) in ne bi bil nikoli izveden. Problemi pa bi ostali.Ker je očitno, da država ne bo zmogla vse to rešiti sama, bo v to jabolko morala ugrizniti občina.
Pa še drugič kaj več.
Janez Lesjak, foto: Drevored
Se popolnoma strinjam z zapisom Janeza Lesjaka s pripombo, da imajo v večdesetletnih načrtih narisana še vsaj dva zadrževalnika, ki pa (resnici na ljubo) bi reševala predvsem dolinski pozidani del Grosupljega ob Grosupeljščici in Rožno dolino ter neposredno območje industrijske cone ob čistilni napravi. Zato menim, da je tudi o tem vprašanju treba na Občini začeti TRDA POGAJANJA Z DRŽAVO in začeti z realizacijo.
Nas ob Radenskem polju trenutne vode, ki so dosegle v nedeljo zvečer 9. 11. nivo približno 70 cm nižji od septembrskih poplav 2010, niso prizadele razen nekaj poplavljenih vaških asfaltnih poti do samega središča vasi pri gasilskem domu. Če pa bi bile vode samo še kakšnih 30 cm višje, pa bi že povzročale neposredne težave posameznim hišam in gospodarskim poslopjem. Nekaj vpliva na to je napravil nedvomno tudi zgrajeni zadrževalnik Bičje.
Še dobro, da imamo bivšega župana, da vsaj kdo ljudem javno kaj napiše o poplavah. Kje pa je aktualni župan? Ga je zalilo? Niti na spletni strani občine niti na njihovi Facebook strani ni niti ene besede o aktualnem dogajanju, o razmerah, o ukrepih kratkoročnih in dolgoročnih … Nič! Ko bi se šel vsaj slikat pred zadrževalnik Bičje. Ne vem, če imamo v albumu njegovo sliko od tam?
aktualni župan ni nič “pridobil” ob gradnji sončnih dvorov in ne potrebuje zagovorov za zadrževalnik, ki jih rešuje…
On bi verjetno najrajši odgovoril, da je bil to še en izmed zgrešenih projektov prejšnjega župana, ampak to ne bi pilo vode. Jaz mislim, da on niti kaj dosti pojma nima kaj se v občini sploh dogaja. Imamo pač enega takega volunterskega župana .., no, takega, kot si ga zaslužimo.
Dragi Kalkulator,
kaj naj bi pa moj oče “pridobil” ob gradnji Sončnih dvorov? Se bojim, da imaš, glede na tvoj nadimek, ti sam problem s kalkulacijo. Drugače bi pač nastopil s svojim imenom in priimkom. Če že podtikaš take nebuloze.
Lep dan ti želim,
Irena
Kap pa prideš po tej poti? Prideš do zbiralnika pol pa greš lahko nazaj domov. Lahko bi bili tolk, da bi človek lahko peš šel mimo zapornice in gor do vasi kjer bi nadaljeval pot po cesti levo do Bičja ali pa destno do Smarja Sap tako pa nimaš kam več it kot do zbiralnika in tam ves depresiven gledaš tisto gmoto vode, ki ti zapira pot.
Sicer je zadnji komentator ‘CIGO’ tole napisal provokativno, vendar bom tole njegovo ugotovitev vzel dobronamerno in nadaljeval:
‘CIGO’ se priduša nad dolg’časom v tistem okolju. Vendar je za Grosupeljčane in poznavalce to že, v bodoče pa upam, še toliko bolj, eno najlepših in perspektivnih športno rekreacijskih področij . Ne bom veliko govoril o veleinteresu po golfu na teh gričih okoli zadrževalnika, saj je ob teh eko-varstvenih mehanizmih in predvsem cenah, težko pričakovati, da se bo to lahko kdaj uresničilo.
Je pa toliko bolj aktualna in izvedljiva naša ideja in vizija, o izgradnji trajnega umetnega jezera z okoliškimi rekreacijskimi objekti in površinami, med Brezjem in Selam. To bi bil enkraten rekreacijsko- turistični objekt in področje, v kombinaciji z gozdnim objektom Ježe, v lepem naravnem okolju, za aktivni oddih občanov in tudi širše.
V ta namen smo, ob umeščanju zadrževalnika Bičje v prostor, hoteli zgradili ‘mokri’ jez, za njim pa umetno jezero. Vendar smo kasneje upoštevali priporočilo projektanta in zaradi bistveno višje cene gradnje, od tega odstopili. Prilagodili pa smo našo idejo in željo. Zgradili smo ‘suhi’ jez, za bodoče umetno rekreacijsko jezero pa je potrebno narediti izkop cca 1,5 do 1,8 m globine. To bi bila tudi globina jezera. Nekaj takega kot je Šobčev bajer pri Bledu.
Sicer se poletno-dopustniško sezona, ko ni poplav in pomladno jesenska, ko imajo vode svoj prav , časovno usklajujeta, vendar bi moralo biti jezero in celotna okolica, prilagojena občasnemu preplavljanju ob večjih ujmah. Trajno jezero, pa v taki izvedbi ne bi zmanjševalo kapaciteto za zadržane poplavne vode, saj bi bil pod nivojem sedanjih tal, predvsem pa ne bi mejilo in ‘namakalo’ jezu.
Jezerce bi bilo veliko okoli 10 ha in globoko 1,5 m. vzhodna meja bi bila struga potoka Bičje, ki bi dejansko tekel skozi jezero in zagotavljal naravno vitalnost jezerske vode, jugozahodno bi ga omejevala cesta Brezje – Sela, severozahodno pa bi bilo med obalo jezerca in jeza še okoli 20 m obale (žal tu ne morem prikazati skice).
Realizacija takega projekta ne bo ravno hitra in enostavna, vendar začetek je. Potreba in možnosti so, ali bo še volja pri odgovornih, pa je odvisno od izkazane volje in interesa občanov.
Vsekakor bi bila to enkratna pridobitev za okoličane in širše. Prepričan sem, da bi se tudi ‘CIGO’ v takem okolju precej bolje počutil.
Janez Lesjak
Zanimiva ideja, ki v vsesplošnem več-desetletnem govorjenju tudi v občini Grosuplje po povečevanju turističnih kapacitet kar VPIJE po izvedbi.
Ker sem si čele danes zjutraj ogledal oddajo tarča na TV SLO (imel sem v tistem času neodložljive gasilske obveznosti) in kjer je bil predstavljen tudi zadrževalnik Bičje, bi bilo prav, da bi aktualni župan tudi povedal, kdaj je bil zgrajen.
Naj pa še povem, da sem na komentar v drevoredu o »grosupeljski hidrologiji« in aktualnostjo poplav v samem mestu Grosuplje kot tudi širše vključno z Radenskim poljem bil s strani aktualnega župana deležen čudne reakcije in komentarja, češ: »Zdaj si pa postal še grosupeljski hidrolog!?«
Ne! Nisem POSTAL ŠELE ZDAJ. S poplavnimi in tudi siceršnjimi vodnimi zadevami se srečujem že od kar pomnim:
- Kot rojen domačin na kmetiji, ki se je že v mladih letih srečeval z reševanjem pokošenega sena pred poplavami.
- Nato kot zaposlen za Geodetski upravi Grosuplje v sestavi takratne Občine Grosuplje, kjer smo s kolegi kar nekaj meritev napravili ob grosupeljskih vodah, med njimi tudi za ribiče, pa, žal, do realizacije ni prišlo.
- Kot zaposleni na SCT-ju, kjer smo veliko ob gradnjah cest regulirali tudi raznih potokov in rek ter med drugim gradili tudi zadrževalnik s 3 mio m3 v Prigorici pri Ribnici.
- Kot član sveta Krajevne skupnosti Mlačevo od leta 1980 do 1992 in kot predsednik od 1988 do 1992, prej pa vrsto let v raznih gradbenih odborih in kot podpredsednik.
- Na Urbanističnem inštitutu R Slovenije, kjer sem bil nato zaposlen 10 let, sem med drugim tudi risal zadrževalnik Veliki potok, za katerega je bilo s strani več ministrov že nekajkrat obljubljeno, da se bo zdaj, zdaj začel graditi, pa na Občini ni bilo nikoli pametnih in zavzetih sogovornikov.
- In ne nazadnje sem večkrat o tej problematiki pisal tudi kot urednik, poročevalec ali komentator v Grosupeljskih odmevih.
Ne pričakujem pa, da mi bo Občina ali kdorkoli za to več kot štiridesetletno delo in zavzemanje dal kakšno diplomo ali nagrado. Do zdaj sem le želel, da bi lastniki zgradb in drugega imetja, ki se zdaj vedno bolj pogosto srečujejo poplavami in posledično s povzročeno škodo ter ne nazadnje krajevne skupnosti in občina čim prej rešili tega problema, za katerega nedvomno večinoma sami niso krivi. Če pa je problem, ker se v javnosti pojavljam kot kritičen občan, pa si tega v demokraciji ne bom pustil vzeti. Razen, če ne prihajajo kakšni »drugačni« časi?
Jože Miklič
Šele zadnji dve leti živim v Sončnih dvorih, preselila sem se iz Ljubljane. Vse, ki me obiščejo, pa tudi mene, vedno znova navdušujejo mirni sprehodi po okolici, pozdravljanje mimoidočih, umik v naravo, brez nepotrebnih umetnih bajerjev, jezer in trume ljudi. Vse kar si želim je, da ostane kakor je, ker kot je, je enkratno.
Lepo je, da imate take izkušnje z Grosupeljčani. Še lepše pa bi bilo, da gasilcem ne bi bilo treba ob vsakem malo večjem deževju broditi po hladni vodi in zlagati vreče ter početi še marsikaj drugega, da bi rešili kar se rešiti da. A škoda po vsakih takih poplavah prizadene poplavljence. O tem govorim že 40 let, ki pa večinoma niso krivi, da so si zgradili hiše in druge objekte v poplavnem območju, saj imajo večinoma gradbena dovoljenja.
Tisto o turizmu pa mislim, da ni za odmet, saj je prostor celotne občine v tem pogledu (tudi v povezavi z nekoliko širšim zaledjem (Višnjo Goro, Dobrepoljem, Turjakom, zaledjem Ljubljane oz. Škofljice do Iga…) PREMALO izkoriščen, saj ima ogromno naravnih, kulturnih, zgodovinskih in še kakšnih drugih zanimivosti.
Trenutno poteka gradnja stadiona z umetno travo. Velika povrsina vsa voda bo odtekala v potok. Ali so pri izdelavi projekta pomislili kaj bo z veliko kolicino vode? Kdo bo odgovarjal za posledice, ki bodo nastale ce pade 200 litrov vode na m2?
Pozdrav in upanje, da bo cim manj padavin.
Grosuplje, 15.11.2014
Opažam, da večina občanov ni seznanjena z načrti zaščite in reševanja po nesrečah ob potresu, poplavah, večjih požarih, jedrski nesreči in drugimi nesrečami. Načrti zaščite in reševanja po večjih nesrečah so izdelani ob nastanku Občine Grosuplje in večkrat dopolnjeni. Načrte je izdelala strokovna služba Občine Grosuplje v sodelovanju z Občinskim štabom za civilno zaščito. Vsi navedeni načrti so javno dostopni in na vpogled pri strokovni službi občine, ki se po potrebi dopolnjujejo.
Vsi načrti zaščite in reševanja za posamezne naravne ali druge nesreče so bili pred sprejetjem objavljeni na spletni strani občine in usklajeni z regijskimi in državnimi načrti zaščite in reševanja.
Žal kot član štaba za civilno zaščito občine Grosuplje ugotavljam, da niti Župan, niti poveljnik civilne zaščite ne čutita potrebe za njegovo delovanje in usposabljaje. Zadnja seja štaba za CZ je bila pred dvema letoma.Pred dobrim letom je štab za CZ in strokovne službe občine sodeloval v državni vaji reševanja po potresu. To je tudi vsa aktivnost dobrih dveh let, kar je skrajno neodgovorno do občanov. Res je gasilstvo v občini kot sestavni del zaščite in reševanja na izredno visokem nivoju tako po usposobljenosti kot opremljenosti. Ob in po večjih nesrečah pa morajo svoj del nalog opraviti vsi subjekti zaščite in reševanja od župana do zadnjega prostovoljca. Dober primer je delovanje civilne zaščite Občine Grosuplje v času osamosvajanja Slovenije. Nekateri tega nismo čisto pozabili.
Lep pozdrav !