Pisma bralcev l Črno odlagališče odpadkov

Bralec nam je poslal nekaj fotografij lokacije, kjer že več kot eno leto opaža nedovoljeno odlaganje in kurjenje odpadkov. Tudi nevarnih.

Kot vidite na priloženem zemljevidu, se lokacija nahaja med Ponovo vasjo in Brezjem pri Grosupljem, na travnikih, kjer so močvirna tla, v bližini potoka Bičje. Med svojim občasnim rekreativnim tekom opaža dovažanje različnih odpadkov, ki jih v kombinaciji z organskimi odpadki “pridno” sežigajo. Gre za plastiko, embalažo, ostanke barv, sprejev, oblačil, v zadnjem času celo precej avtomobilskih delov. Poleg zgovornih fotografij – na eni je na zavrženi pošti viden naslov prebivalca sosednje vasi – nam je posredoval tudi točne koordinate odlagališča. Dopušča možnost, da na to mesto smeti dovažajo različni storilci.

Seveda so taka in podobna nelegalna smetišča v občini vsepovsod. Kaj storiti, ko opazite črno odlagališče odpadkov? Informacije bomo posredovali Medobčinskemu inšpektoratu, ki je pravi naslov za tovrstne prijave. Ob tem smo jim zastavili še nekaj vprašanj, odgovori vam bodo napotek za bodoče ravnanje ob tovrstnih primerih.

Odgovori Medobčinskega inšpektorata:

Kakšen je postopek prijave črnega odlagališča odpadkov s strani občanov?

Prijavo nezakonitega odlaganja odloženih odpadkov naj občani podajo na pristojen inšpektorat. V večini primerov črnih odlagališč, kadar so odloženi gradbeni odpadki, nevarni odpadki, plastika, gume… je to okoljska inšpekcija, ki deluje v okviru Inšpektorata RS za okolje in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana. Glede na vrsto odpadkov pa so lahko pristojni tudi druge inšpekcijske službe – zdravstvena inšpekcija v primeru odpadkov, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti, veterinarska inšpekcija kadar gre za klavniške odpadke in občinska inšpekcija v primeru komunalnih odpadkov. Prijavo lahko občani podajo ustno ali pisno.

Kaj naj prijavitelj navede v prijavi?

Prijava naj bo podprta s čim več podatki o zadevi: lokacija, datum in čas zaznave, vrste odpadkov, količina, fotografija, podatke o domnevnem storilcu, podatki prič in drugi podatki, ki bi koristili v inšpekcijskem postopku.

Prijavitelj ostane anonimen.

Na podlagi prijave inšpektor najprej  preuči, ali je glede na vsebino prijave pristojen za reševanje predmetne zadeve. Nato glede na prioriteto in plan dela opravi inšpekcijski pregled, pri katerem neposredno zazna sporna dejstva in pridobi neposredne dokaze. Pri tem sestavi zapisnik. Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis, katerega izvajanje nadzoruje, odredi povzročitelju ukrepe in naloži odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, v roku, ki ga sam določi, ter izvede postopke v skladu z zakonom o prekrških. V primeru, ko povzročitelj ni znan, se glede na lastništvo zemljišča in vrsto odpadkov določi, kdo je dolžan odpadke odstraniti.

V kolikor se povzročitelja ne odkrije, je po določilih 157 a. člena Zakon o varstvu okolja(Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06, 66/06, 33/07, 57/08, 70/08, 108/09,48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 20/16), odgovoren lastnik ali posestnik zemljišča.

Globe za kršitelje znašajo fizične osebe od 80 EUR  do 200 EUR ter od 10.000 EUR do 20.000 EUR za pravne osebe in 1.000 do 1.500 EUR za odgovorne osebe.

V letu 2015 in 2016 je Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občin Grosuplje, Ig in Škofljica za območje Občine Grosuplje prejel skupno 24 prijav v zvezi z nezakonitim odlaganjem odpadkov. Od teh je 13 zadev posredovanih v pristojno reševanje Inšpektoratu za okolje in prostor.  V večini primerov, ki jih je obravnaval medobčinski inšpektorat, je šlo za odlaganje komunalnih odpadkov na zasebnih in javnih površinah s strani neznanega povzročitelja. V dveh primerih je bil zoper ugotovljena kršitelja uveden prekrškovni postopek. Sanacije odlagališč so bile izvedene s strani lastnikov zemljišč oz. so bila zemljišča očiščena v sklopu čistilnih akcij.

Veljalo bi tudi razmisliti o pobudi občana, da bi se vsi prebivalci bolj angažirali in bolj vestno sporočali kršitve onesnaževanja okolja. Tako bi delovali preventivno, ker bi s svojo “budnostjo” in odzivnostjo onesnaževalcem otežili “delo”, saj povečana možnost odkritja storilcev le-te odvrača od početja. Po drugi strani pa bi tako proaktivno pomagali javni službi in preko medija Drevored. si spremljali uspešnost odkrivanja, preprečevanja in zaključevanja primerov. Na ta način bi tudi povečali nadzor javnosti nad delom in učinkovitostjo pristojnih organov. Kaj menite?

Andrej Brezec, foto: bralec