Permakulturna delavnica – sadovnjak

Kot ponavadi smo na začetku srečanja sklenili krog, tokrat okoli mesta s sadilnimi jamami. V bližini dveh visokih gred iz prejšnjih delavnic, v družbi starih in mlajših sadnih dreves so nas pričakale štiri, že pred tednom izkopane jame.

Po uvodnem »protokolu« spoznavanja vseh udeležencev, kjer vsak na kratko pove nekaj o sebi in svojih pričakovanjih, smo začeli s sajenjem visokodebelnih ekoloških sadnih dreves. Praktično delo je bilo izdatno podprto z nasveti, pravili, (ki ni nujno, da jih strogo upoštevamo) in izkušnjami učiteljice permakulture Jožice Fabjan. Jablani, hruška in kutina so dobile svoje novo domovanje, skoraj posvečeno mesto. Že naši predniki so sajenje dreves prištevali med posebno svečane dogodke. Drevo je res nekaj posebnega; človeku in ostalim živim bitjem nudi hrano, zavetje, les, energijo … Zato je zelo pomembno, kako in kam ga posadimo ter kako ravnamo z njim v začetni, nežnejši in kasneje, v odrasli dobi.

[nggallery id=110]

Ko je zbranih toliko različnih ljudi s toliko različnimi izkušnjami in pogledi, je vedno zanimivo in pestro, včasih tudi težavno. Vendar s strpnostjo, poslušanjem in razumevanjem se učimo drug od drugega pod okriljem naše glavne učiteljice – Narave, ki ima vedno prav. Dan se je začel prevešati v drugo polovico, nas pa je po uspešnem delu čakalo izvrstno kosilo ter teoretični del predavanja o osnovah permakulture in o sadnem gozdnem vrtu.

POSTOPEK SADITVE

[nggallery id=109]

Dvajset udeležencev je s kmetije Pri Prosenu novo pridobljena znanja in tudi dileme odneslo na različne konce naše dežele. V našem prvem letu permakulturnih druženj že nastaja nekakšna skupnost enako ali podobno mislečih. Porajajo se nove ideje o srečanjih in delavnicah, ki jih bomo nadaljevali kmalu po Novem letu. Nakazujejo se delavnice o semenih, izdelavi spiralne zeliščne grede, o terasastih gredah … Za zgodnje poletne dni zelo resno razmišljamo o 72-urnem  permakulturnem uvodnem tečaju.

Andrej Brezec, foto: Drevored