Občina Grosuplje, 20-letna mladenka
Priznam, na slavnostno akademijo v počastitev občinskemu in državnemu prazniku ter 20-letnici občine Grosuplje sem odšel z mešanimi občutki in nelagodjem. Proslavo, ki je trajala kar dve uri, pa sem pravzaprav zapustil zadovoljen.
Prireditev ni izpadla kot shod enega političnega pola, čeprav je bil opozicijski pol lokalne oblasti zelo slabo zastopan. Stranka modernega centra – SMC je iz protesta zavrnila udeležbo na prireditvi. Očitno se niso strinjali s prisotnostjo slavnostnega govornika Janeza Janše, ki so ga najavili kot poslanca Državnega zbora, ki je že 20 let stalno izvoljen v volilnem okraju Grosuplje. Ob prihodu v dvorano je bil Janša deležen spontanega aplavza najzvestejših podpornikov. V svojem govoru je bil umirjen, pozitivno naravnan in usmerjen predvsem v analizo razvoja občine Grosuplje, ki sodi med bolj uspešne zgodbe. Poudaril je pomembnost decentralizacije države, predvsem na področju financiranja.
Kot vsako leto so ob občinskem prazniku podelili tudi najvišja občinska priznanja, ki so jih prejeli:
- Rudolf Rome (prvi župan samostojne občine Grosuplje) – nagrada z zlatim znakom občine Grosuplje za prispevek pri nastajanju in razvoju moderne in demokratične občine Grosuplje
- Gasilska zveza Grosuplje – priznanje z zlatim znakom občine Grosuplje za prispevek na humanitarnem področju, področju prostovoljstva, pomoči in pri razvoju gasilstva v občini
- Dom starejših občanov Grosuplje – priznanje s srebrnim znakom občine Grosuplje za prispevek pri »graditvi« starosti prijazne občine Grosuplje in za skrb ter delo s starostniki
- Društvo prijateljev mladine Šmarje Sap – priznanje z bronastim znakom občine Grosuplje za prispevek na področju dejavnosti mladih in pomoči mladim
Sama prireditev je bila profesionalno izvedena s simpatičnim programom za vse generacije. Očitno so bili številni govorniki razpoloženi za govore, tako je bila proslava vsaj pol ure predolga in kljub temu, da se je na platno prikradel nepravi občinski grb (kar verjetno večina niti ni opazila), pohvale vredna. Program je povezoval naš občan Boštjan Romih, za pesem je poleg domačih pevskih zborov poskrbela Nuša Derenda.
Najbolj me je “skrbelo” sklepno dejanje, blagoslov občine s strani pomožnega škofa Antona Jamnika, napoved katerega je povzročila precej nezadovoljstva in protestov. Menim, da blagoslov ni bil potreben, vsaj na tem mestu ne, a je bil izveden diskretno in nemoteče za obiskovalce, ki nam rimskokatoliška vera ni blizu. Tako je gospod Jamnik popeljal “sveto trojico”, kot je hudomušno poimenoval župana Petra Verliča, direktorja občinske uprave Dušana Hočevarja in pooblaščenca Iztoka Vrhovca, pred vhod OŠ Louisa Adamiča, kjer so na hitro opravili blagoslov. Žegnane vode prav dosti niso potrebovali, ker nas je spremljal izdaten dež. Tudi sicer je bil pomožni škof Anton Jamnik, ki je doma z Male Ilove Gore, v svojem govoru preprost, prav nič pridigarski, toleranten, predvsem pa duhovit. Poudarek je dal trem pomembnim besedam: hvala, prosim in oprosti, ki jih je treba znati izreči, kadar je potrebno.
Za nelagodje torej ni bilo razlogov, vzdušje je bilo prav prijetno. Naj osebno oceno dogodka zaključim s tem, da sem pogrešal udeležbo tudi tistih, ki niso podporniki trenutne oblasti. Da pa bi dosegli širšo udeležbo vsaj ob tako pomembnih trenutkih, je potrebno malo več občutka drug za drugega in tudi kakšen kompromis ne bi bil odveč, predvsem s strani organizatorja.
Andrej Brezec, foto: Drevored
Lepo je, ko občinski praznik združi vse ljudi in ne prevladajo tisti, ki bi kogarkoli izključevali. Občinski praznik ni zgolj praznik politikov in politike, ampak je v demokraciji veliko več. Bogastvo je v različnosti. Tudi mavrica je najlepša, ko zasije v vseh barvah. In ko Grosuplje zasije v vseh barvah, je najlepše.