Veter in ognjena pravljica l Spuščanje gregorčkov 2017
Severni veter je kapitanom gregorjevih ladjic letos delal kar nekaj težav. A večer si bomo zapomnili predvsem po ognjeni pravljici, svetlobnem doživetju, ki smo ga – ob kulisah skoraj polne lune na nebu – doživeli gregorčkarji. Na četrtem tradicionalnem spustu ladjic smo zaradi ugodnejšega termina “luč vrgli v vodo” že večer prej kot običajno.
Dogajanje se je pričelo že v torek, 7. 3. 2017, z delavnico izdelave gregorčkov, ki jo je za kapitane pripravilo društvo Preplet v Mestni knjižnici Grosuplje. Več kot 40 otrok, ki so jim pomagali tudi starši, je izdelalo lična plovila iz izključno naravnih materialov.
Še preden je nad prizorišče padel mrak, se je proti brvi na Grosupeljščici že vila prva kolona najmlajših obiskovalcev, otrok, staršev in vzgojiteljic iz vrtca Kekec – enote Rožle, ki ta stari običaj gojijo že vrsto let. Že dan pred dogodkom so vzgijiteljice in kuharice VVZ Kekec spekle ptičke iz testa, taborniki in gasilci pa so na mestu spusta postavili posebno brv, s katere je bilo spuščanje ladjic enostavno in varno tako za male kot velike kapitane.
Uradno smo spust otvorili, ko se je stemnilo, s spustom goreče taborniške pagode in prižigom naravnih bakel iz dračja in smole. Posebej okrašen in osvetljen vhod je pospremil obiskovalce k brvi. Kolona se je vila čez brv vzdolž Grosupeljščice kar dobri dve uri. Gasilci PGD Grosuplje so skrbeli za varno plovbo in izplutje ladjic ter s tem prizanesli naravi, saj veliko ladjic žal še vedno ni iz naravnih materialov.
Ravnateljica VVZ Kekec Majda Fajdiga:
Dogodek je dobil svoje razsežnosti, vsako leto ste/smo boljši. Izjemno število obiskovalcev, ki so izražali zadovoljstvo, navdušenje, v zraku je bilo čutiti to pomladno prebujajočo se energijo, ki jo je dogodek izvabil iz vseh nas. Med seboj smo se srečevali, klepetali, se veselili, čarobnost je naredila še noč in metalec ognja, prijetna glasba v ozadju in tudi vmesni teksti, ki so orisali praznik in predstavili organizatorje. Časovno dobro razporejeno, za varnost tudi poskrbljeno, kaj je še za dodati?
Po starem koledarju, ki je veljal do 16. stoletja, je bil prvi pomladni dan 12. marec, na katerega je godoval papež Gregor I. In v ljudskem spominu je ostalo, da so na gregorjevo dnevi daljši in da se po zimskem počitku narava prične prebujati.
Daljšanje dneva je bilo še posebej pomembno za kraje z obrtniški tradicijo, kajti s simbolnim ‘metanjem luči v vodo’ so naznanili konec dela ob svečah, oljenkah in petrolejkah. Tako je bila predvsem na Gorenjskem navada, da so na predvečer gregorjevega spuščali barčice v vaškem potoku.
Vrhunec večera je pričaral krotilec ognja iz žonglersko ognjene skupine Čupakabra z ognjeno pravljico. Vrtenje in lahkotno poigravanje z ognjem je iz občinstva poleg spontanega aplavza izvabilo tudi kakšen osupljiv “OH” in “AH”. Kulisa na prizorišču je bila ob okrogli luni na nebu res popolna. Lučke na ladjicah je sicer letos večkrat odpihnil veter kot pa odnesla voda :-), a zmago dneva nad nočjo smo kljub temu uspešno proslavili.
Hvala!
Hvala vsem obiskovalcem, še posebej tistim, ki ste s prostovoljnimi prispevki, teh se je nabralo za 233 eurov, podprli dogodek. Organizacija tovrstnega dogodka je zelo zahtevna in tudi finančno ni mačji kašelj, zato smo veseli vsakega prispevka.
Zahvaljujemo se organizacijam in posameznikom, ki so nam pomagali pri izvedbi dogodka: Mestni knjižnici Grosuplje, podjetju Gramat Gril d.o.o., Strelskemu društvu Grosuplje, Nogometnemu klubu Brinje Grosuplje, Pekarni Grosuplje …
Predvsem pa vsem prostovoljcem!
- Posebna zahvala Pizzeriji KOVAČIJA, ki je poskrbela za lakoto prostovoljcev.
- foto: Vasja Ambrožič, Drevored
Pohvale za skoraj že tradicionalen dogodek in obujanje slovenskih običajev. Pripomba samo na neprijetno preglasno glasbo ob ognjeni predstavi, ki je odganjala s prizorišča. Dogodek je tudi druženje staršev in otrok, pogovor med čakanjem na vrsto za spust je bil otežen. Gregorčki kot običaj ne potrebujejo elektronske glasbe, izbor glasbe se ne sklada z običajem. Predlagam, da učenci glasbenih šol zaigrajo kakšno ljudsko pesem na klasičen inštrument. Prepričan sem, da bi grosupeljske glasbene šole rade sodelovale.
Med samim dogodkom smo vrteli otroško in ljudsko glasbo, ki je povsem sovpadala z dogodkom in smo jo načrtno izbrali (pesmi o ptičkih, ladjicah, pomladi …), na jakost glasbe bomo v bodoče bolj pozorni. Glasba v ognjeni predstavi pa je stvar artista oziroma predstave same. Hvala za vašo pripombo, veseli smo konstruktivnih predlogov.