O aktivnostih Civilne iniciative za zadrževalnik Veliki potok

Ob predlaganem protipoplavnem urejanju Grosupeljščice se je skupina občanov, ki se s tem ne strinja, organizirala v Civilno iniciativo za zadrževalnik Veliki Potok (CIZVP), o čemer smo že poročali v članku z naslovom Sprehod ob potoku za meščane Grosuplja le še grenak spomin? Aktivnosti CIZVP potekajo naprej, na Računsko sodišče Slovenije so ob podpori skoraj 500 podpisov občanov vložili tudi pobudo za okoljsko revizijo.

Javnosti ob tem sporočajo:

Končno je vse več prebivalcev Grosupljega in okoliških vasi razumelo sporočilo narave, da nas na koncu napačnih ukrepov čakajo še hujše poplave. Vsak dan nas je več, ki nam ni vseeno, kakšno okolje bomo zapustili naslednikom in ne pristajamo na dejanja, ki prinašajo kratkoročno korist, dolgoročno pa škodo za vse nasledne rodove.

Po javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta Grosupeljščica 1 v januarju letošnjega leta smo se prebivalci, ki živimo v neposredni bližini potoka, organizirali v Civilno iniciativo za zadrževalnik Veliki potok, ker nosilci urejanja prostora v občini, ki naj bi zastopali interese vseh, ne spoštujejo, da imamo vsi prebivalci občine, tako tudi tisti, ki živimo v neposredni bližini potoka, pravico do zdravega in varnega življenjskega okolja. Pridružili so se nam občani, ki želijo rešiti poplavno ogroženost, ki se zaradi pozidav razlivnih površin stopnjuje.

Pozidava razlivne površine pri Jerovi vasi v letih 2000 in kasneje je porušila naravno ravnovesje. Podtalnica se je po nasipavanju razlivnih površin, dvignila ob srednjem toku potoka. Vsako jesen, lansko leto pa tudi meseca avgusta, Grosupeljščica od Doma obrtnik0v navzdol prestopa bregove. Velike količine vode se zaradi omejenih zmožnosti požiralnikov na Radenskem polju razlivajo v neposredno bližino naseljenih območij.

Ali si je kdo od odgovornih v občini, ki si tako zelo prizadeva pozidati zadnjo razlivno površino potoka (vse ostale so že pozidane), zastavil vprašanje, kaj se bo zgodilo z ogromnimi količinami vode, ko bo pozidana razlivna površina v Rožni dolini?

Občinska uprava z županom na čelu prebivalcem nikoli ni predstavila, koliko bo znašal skupni strošek izravnalnih ukrepov zaradi pozidave zadnje razlivne površine potoka. Na podlagi ocene Ministrstva za okolje in prostor iz leta 2011 za izvedbo vseh izravnalnih ukrepov, ki bi zagotovili varnost prebivalcev pred poplavami, 15.000.000 EUR ne bo dovolj. V proračunu Občine Grosuplje za naslednjih nekaj let ni omembe vrednih sredstev za rešitev protipoplavne varnosti. Projekt, ki vključuje pozidavo razlivne površine in betoniranje struge pa ne ustreza standardom Evropske unije, zato projekta s sredstvi Evropske unije ne bo mogoče financirati.

Takšen odnos nosilcev urejanja prostora do prebivalcev kaže, da občinska uprava z županom na čelu zasleduje en sam cilj: zaobiti zakon in mednarodne predpise ter zelo neodgovorno, ne glede na posledice, ki jih bodo trpeli prebivalci, omogočiti gradnjo investitorju na razlivni površini v Rožni dolini, čeprav to ni edina industrijska cona v občini Grosuplje.

Tudi zato je Občina projekt inovativno razdelila na pet etap. Prva faza vključuje pozidavo zadnje razlivne površine v Rožni dolini. Ta bo s sredstvi investitorjev hitro zaključena, kdo in kdaj pa bo zagotovil sredstva za naslednje štiri faze, ki naj bi prebivalcem zagotovile varnost pred poplavami, pa nam odgovorni na Občini ne povedo. Takšen odnos nosilcev urejanja prostora do prebivalcev kaže, da občinska uprava z županom na čelu zasleduje en sam cilj: zaobiti zakon in mednarodne predpise ter zelo neodgovorno, ne glede na posledice, ki jih bodo trpeli prebivalci, omogočiti gradnjo investitorju na razlivni površini v Rožni dolini, čeprav to ni edina industrijska cona v občini Grosuplje.

Zgoraj opisani scenarij potrjuje tudi nagovor župana v lokalnem časopisu Odmevi. Prebivalcem sicer ne odreka pravice do varnega in zdravega življenjskega okolja, prednost pa daje pozidavi zadnje razlivne površine: „… se pa s faznostjo izvedbe ukrepov vendarle le pušča možnost postopne izvedbe, saj v nasprotnem primeru na tem območju ne bi smeli graditi še zelo dolgo, ker je območje Grosupeljščice uvrščeno v državni seznam 61 območij z veliko poplavno ogroženostjo. “

Občina si bo torej prizadevala, da bo pozidavo zadnje razlivne površine realizirala v najkrajšem času. Sedanji prebivalci pa bi se morali sprijazniti, da nas bo še zelo dolgo poplavljalo – po realizirani pozidavi, očitno še intenzivneje in pogosteje.  Prebivalci posega v prostor, kot ga predvideva OPPN Grosupeljščica 1, ne sprejemamo, zato smo zaradi varstva pravice do varnega in zdravega življenjskega okolja na Računsko sodišče RS vložili pobudo za okoljsko revizijo.

Civilna iniciativa za zadrževalnik Veliki potok

Vsebino pobude si lahko ogledate na povezavi – KLIK, kjer pišejo tudi o preprečevanju in oviranju dostopa do informacij javnega značaja in kako Občina Grosuplje pogojuje dostop do okoljskega poročila za OPN Grosuplje v elektronski obliki (poslanega po e-pošti) s plačilom 476,10 EUR . Takšno pogojevanje dostopa do informacij javnega značaja s plačilom predujma, kadar za to ni podlage v materialnem predpisu, ne pomeni nič drugega, kot preprečevanje dostopa do informacije javnega značaja, so mnenja v CIZVP.

Župan občine Grosuplje, dr. Peter Verlič, je na seji Občinskega sveta 10. 6. 2015 dejal, da ima zadrževalnik Veliki potok prioriteto. Za ogled posnetka izjave- KLIK.

Direktor občinske uprave Občine Grosuplje, Dušan Hočevar, je dodal, da aktivnosti za izgradnjo zadrževalnika res dobro tečejo. Za ogled posnetka izjave- KLIK.

Dodajamo odgovor Računskega sodišča RS:

Odgovor Računskega sodišča RS

Porevizijsko poročilo