Je to skrb za krajinski park?
Članek bo, tako kot naslov, sestavljen predvsem iz vprašanj, ki jih naslavljamo na širšo javnost in na pristojne organe, ki skrbijo (ali naj bi) za Krajinski park Radensko polje.
Na fotografijah prikazujemo stanje na dan 12. aprila 2015, posnete so bile v t.i. 1. in 2. varstvenem območju Krajinskega parka Radensko polje. Po mojem občutku in laičnem prepričanju posegi nimajo kaj dosti skupnega s trajnostnim razvojem Krajinskega parka, čuvanjem habitatov itd., temveč bolj z izsuševanjem površin za kmetijske namene …
Krajinski park je zavarovano območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. To je definicija krajinskega parka, ki je zapisana v Zakonu o ohranjanju narave. (vir: www.radenskopolje.si)
Če prav razumem Uredbo o Krajinskem parku RP, se med drugim v parku ne sme:
- spreminjati hidroloških, geomorfoloških in ekoloških razmer vodotokov in drugih mokrišč
- uvajati novih hidromelioracij in zahtevnih agromelioracij
Če prav razumem 80. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih, sodijo dotična dela med zahtevne agromelioracije, za katere je potrebno dovoljenje kmetijskega ministrstva.
Kot je razvidno na fotografijah, gre za kilometre kanalov, od katerih je verjetno nekaj narejenih popolnoma na novo. Večina kanalov je na področju, kjer rastejo tudi zaščitene rastline, kot je močvirska logarica. Posegi so opravljeni tako v 1. kot v 2. varstvenem območju. Ob tem so podrli tudi precej grmičevja. Na določenih predelih je opazno tretiranje (verjetno gnojenje) travnih površin z (verjetno) umetnimi gnojili.
13. aprila smo naslovili na Ministrstvo za okolje in prostor ter 21. aprila na Medobčinski inšektorat in redarstvo Grosuplje vprašanja:
- Ali so omenjeni posegi dovoljeni in ali imajo investitorji ustrezna dovoljenja?
- Kdo financira tovrstna dela?
- Ali je na področju krajinskega parka dovoljena uporaba umetnih mineralnih gnojil, katerih in v kolikšni meri?
Meje in varstvena območja Krajinskega parka Radensko polje – KLIK
V kratkem pričakujemo odgovore in komentar. Zelo začuden bom, če se izkaže, da so dejanja v skladu s skrbnim ravnanjem ohranjanja edinstvene narave krajinskega parka. Potem imam pač popolnoma napačno predstavo o neokrnjeni naravi krajinskega parka in napačno razumem definicijo 2. odstavka 1. člena Uredbe o Krajinskem parku Radensko polje, ki pravi:
»Varstveni cilji v krajinskem parku so ohranitev naravnih vrednot, posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000) in biotske raznovrstnosti, ohranitev ugodnega stanja ogroženih in mednarodno varovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste) in njihovih habitatov, ohranitev najmanj obstoječega obsega in kakovosti habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju (v nadaljnjem besedilu: habitatni tipi), ohranitev geomorfoloških in hidroloških značilnosti kraškega polja ter pestrosti krajine.«
Sicer pa, ali nam Krajinski park Radensko polje predstavlja breme in težavo, ali tudi priložnost? Uredba je stopila v veljavo 5. 1. 2012 in kot določa poglavje:
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
Vlada podeli koncesijo za upravljane krajinskega parka iz 20. člena te uredbe najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe.
33. člen
(1) Upravljavec parka mora najpozneje v dveh letih po pridobitvi koncesije predložiti ministrstvu, pristojnemu za ohranjanje narave, in Občini Grosuplje predlog načrta upravljanja.
… naj bi koncesijo podeliti že pred leti. Očitno se tako državi kot Občini Grosuplje ne mudi s postopki pridobivanja koncesionarja. V letošnjem občinskem proračunu je predvideno 30.000 EUR za upravljanje parka. Upamo, da bodo še letos zadeve premaknili in predali upravljanje ljudem, ki bodo vestno skrbeli za ta naravni biser.
Velik korak k izboljšanju stanja bo že nova, sodobna Centralna čistilna naprava v Grosupljem, ki bo preprečila izlivanje onesnaženih voda v Radensko polje in naprej v izvir Krke.
Z Medobčinskega inšektorata in redarstva smo 8. maja prejeli odgovor:
Spoštovani,
Posredujem vam odgovore na zastavljena vprašanja po točkah:
1. V prvem in drugem varstvenem območju je dovoljeno izvajati vzdrževalnih del na vodotokih, odvodnikih, stoječih vodah in linijskih vegetacijskih strukturah ter sekati in strojno krčiti grmovne vegetacije v obdobju med od 01.09. do 28.2. Če ne gre za nove posege, dovoljenja niso potrebna.
2. Podatek ni znan.
3. Odloku o krajinskem parku Radensko polje ne navaja prepovedi gnojenja z mineralnimi gnojili.
Sicer gre za področje, ki ga nadzoruje kmetijska inšpekcija, zato vam svetujemo, da se za natančnejše podatke obrnete na njih.
Borut Šoba, vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva
Z Ministrstva za okolje in prostor smo 19. maja prejeli odgovor:
Spoštovani,
prejeli smo vaš dopis v katerem opozarjate na, po vašem mnenju, nedopustne posege v Krajinskem parku Radensko polje. Zahvaljujemo se za vašo skrb in pozornost glede tega.
Posegi, kot so izvajanje novih hidromelioracij in zahtevnih agromelioracije, kot ugotavljate tudi že sami, v 1. in 2. varstvenem območju Krajinskega parka Radensko polje niso dovoljeni. Vendar se prepoved izvajanja hidromelioracij in agromelioracij tiče le novih melioracij in ne vzdrževalnih del na že obstoječih melioracijah. Ob tem pa je treba opozoriti tudi na določila 3. in 6. točke prvega odstavka 12. člena Uredbe/Odloka o Krajinskem parku Radensko polje, ki prepovedujejo tovrstna dela v obdobju med 1. marcem in 31. avgustom.
Uredba o Krajinskem parku Radensko polje v nobenem od režimov ne prepoveduje gnojenja. So pa v uredbi določene razvojne usmeritve za dejavnosti v parku, ki med drugim priporočajo uporabo okolju prijaznih tehnologij in metod pri gospodarjenju z naravnimi viri ter spodbujajo ukrepe prilagojene kmetijske rabe in razvojnih potreb kmetij, ki so v skladu s cilji krajinskega parka. V 1. varstvenem območju pa je predpisan režim, ki prepoveduje intenziviranje obstoječe kmetijske pridelave.
S problematiko o kateri pišete smo uradno seznanili Inšpektorat RS za okolje in prostor. Nikakor ne bi bilo narobe, če se ob zaznanih tovrstnih dejavnostih v prihodnje (s čim konkretnejšimi podatki) obrnete na inšpekcijo tudi sami.
Pripravila: mag. Suzana Zupanc Hrastar, podsekretarka
Z Inšpektorata RS za okolje in prostor smo 13. avgusta prejeli odgovor:
Pozdravljeni,
v zvezi z vašim vprašanjem glede posegov v Krajinskem parku Radensko polje, ki je prispelo na naslov Inšpekcije za okolje in naravo, vam podajamo naslednji odgovor:
Kot ste že sami ugotovili, Uredba o Krajinskem parku Radensko polje ne dovoljuje spreminjati hidroloških, geomorfoloških in ekoloških razmer vodotokov in drugih mokrišč,
izvajati novih hidromelioracij in zahtevnih agromelioracij.
Nadzora nad Zakonom o kmetijskih zemljiščih ne izvaja inšpekcija za okolje in naravo, zato v tem delu ne more podati odgovora. Nadzor nad omenjeno uredbo opravlja naša inšpekcija, poleg občinske redarske službe, sicer pa Upravljavec parka med drugim tudi skrbi za izvajanje varstvenih in razvojnih usmeritev, za opravljanje naravovarstvenih nalog, izvaja ukrepe varstva v KP, sodeluje z lastniki in lokalnimi prebivalci, jim strokovno svetuje in pomaga, skrbi za vzdrževanje, obnavljanje in varovanje naravnih vrednot v krajinskem parku.
Uporaba mineralnih gnojil z Uredbo o Krajinskem parku Radensko polje ni prepovedana. Uredba pa določa, da na prvem varstvenem območju ni dovoljeno intenziviranje obstoječe kmetijske pridelave, če to neugodno vpliva na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov.
Glede izvedbe del je bila obveščena kmetijska inšpekcija.
Petra Hajtnik, inšpektorica za okolje
Na Inšpektorat RS za okolje in prostor smo 17. avgusta naslovili novo vprašanje:
- Spoštovani, resnica je ta, da Krajinski park Radensko polje še vedno nima upravljavca, čeprav bi to morali država in občina po uredbi zagotoviti že leta 2012. Glede na to, da uredbo nadzirate vi, nas zanima kdo je odgovoren, da še nimamo upravljavca in kaj boste storili v vezi s tem?
Hvala za odgovor, katerega upamo, da bomo prejeli v zakonitem roku.
Z Inšpektorata RS za okolje in prostor smo 2. septembra prejeli odgovor:
Pozdravljeni,
če morata upravljavca določiti država in občina, sta torej oni odgovorni za določitev upravljavca. Ukrepi inšpekcije so določeni v uredbi ali v zakonu, na podlagi katerega uredba je bila izdana. V tem primeru naša inšpekcija nima zakonske podlage za ukrepanje.
Petra Hajtnik, inšpektorica za okolje
Andrej Brezec, foto: Drevored
Ja, zdaj pa so se zares začelo osli smejati tudi samim vprašanjem, še bolj pa odgovorom.
Ko sem sam (tudi javno) spraševal še pred razglasitvijo o posameznih problemih, tega ni nihče jemal resno. Zdaj lahko samo ugotavljam, da NA OBMOČJU RADENSKEGA POLJA POLJA VELJA POPOLN NERED, upravljavca ni, denar pa se troši za brezvezne projekte. Zato posamezni nasilni VELIKI KMETJE (pa še kdo drug) delajo z njim kot prasica z mehom, in si pri tem mislijo, da imajo celo prav.
Skratka: Čas bi morali zavrteti vsaj v leto 1999 za nekatere stvari celo do sredine sedemdesetih let pr. stol.), pa pregledati vse korake, ki jih je pri tem kdorkoli napravil in nato JAVNO POKAZATI, kdo so grešniki, koliko denarja so porabili …
A vem, da sem si s to izjavo samo še kakšnega sovražnika nakopal več.
Pri vsem tem pa je še najbolj žalostno, da hodijo razni “trobci”, “štibroti”, “škode” … in na račun nas okoličanov delajo samo pritlehno politično zgago.
Pa lep pozdrav!
gasilec J€žek Zagraški
Jože,
razumem tvojo skb za sonaravno bivanje v krajinskem parku. Od obljub državnih organov in raznih organov in društev lastniki zemljišč in nepremičnin nimajo praktično ničesar.Praktično so samo omejitve od odškodnin zaradi omejitev na zemljiščih in objektih pa samo obljube.Na račun parkov-nacionalnih, regijskih in krajinskih pa ima dobro plačane službice kar nekaj uradnikov in raziskovalcev, ki pridno trošijo davkoplačvalski denar in evropska nepovratna sredstva.
Ne govorim na pamet, ker sedaj živim na mali kmetiji v Krajinskem parku Kolpa.
Vesel sem, da ti lepo uspevajo perunike in druge vodne in obvodne rastline.Zbiram informacije o izgradnji rastlinske čistie naprave, ker imam sedaj troprekatno nepropustno greznico. Rastline, katere imaš v ribniku pa so med najpriernejšimi za rastlinsko čistilno napravo. Po evroski direktivi je v letu 2017 potrebno zgraditi MČN, če ni javne kanalizacije.
Lep pozdrav,
Franc Skalja r
Hvala, Franc, za tvoje razmišljanje, kar tudi dodatno potrjuje moje navedbe o zanikrnem odnosu države in občin do zavarovanih prostorov, ti pa si KONKRETNO DODAL ŠE ENO KOMPONENTO (izkoriščanje raznih raziskovalcev in uslužbencev v teh parkih), ki kaže, da tudi v prihodnje NAJBRŽ V KONKRETNIH DRŽAVNIH ZAKONODAJNIH REŠITVAH NI MOČ PRIČAKOVATI, da bi se stvari izboljšale, ne pri nas, ne kje drugje. Zato še dolgo ni moč pričakovati tistega, kar sem na primer pred 25 leti videl v Avstriji, na Bavarskem, prebral, kako je v Angliji in celo, kako se da iz degradiranih območij narediti prostor lep, uporaben, celo konkurenčen in ekološko sprejemljiv.
Glede kanalizacija ali pa MČN (za eno ali drugo rešitev bi morali po mojem povedati že zdaj, če želimo ujeti rok, ki ga je postavila Evropa) sem pred nekaj meseci poslal na Občino vprašanje, kaj se predvideva na primer prav v naši vasi in s tem tudi v vseh ostalih vaseh v okolici Radenskega polja, ali pa na Polici, Škocjanu, pa NI NOBENEGA ODGOVORA, ne direktnega, ne posrednega prek svetov krajevnih skupnosti.
Glede rastlinskih sposobnosti za čistilne naprave ti predlagam sina Tomaža, pa tudi sam nekaj vem o tem, a bistvo tega je, da imaš dovolj velik prostor, kjer boš to napravil. da se pa tudi narediti kakšno kombinacijo. Le vprašanje je, kako bo v bodoče te rešitve dorekla občinska politika. Pri nas je odlok narejen zelo dvomljivo in ga zato vsak inšpektor lahko interpretira po svoje, tako kot tukaj v tem odgovoru, ko sprejmejo administrativno zaščito krajinskega parka, na koncu pa trdijo, da gre pristojnost kmetijske inšpekcije.
LP gasilec J€žek Zagraški
Vse drugo blebetate, samo o tem ne, ali se vam zdijo ti izkopi za odvodnjavanje zaščitenega močvirja na mestu, pravzaprav ali se vam zdi to logično!? Če so dovoljeni, upam, bomo izvedeli z Ministrstva. Tale odgovor 1. inšpektorja občine je en tak suhoparen, zdolgočasen … Me zanima, če je šel kakšen od redarjev ali inšpektorjev na teren pogledat!? Zakaj se pa oni ne obrnejo na višjo inštanco – Kmetijsko ministrstvo!? Rajši vrnejo žogico nazaj Drevoredu …
Ja, gasilec JEŽek, štibroti res že dolgo hodijo po radenskem polju in delajo tudi takšnole pritlehno politično zgago, kot soi lahko preberete v nadaljevanju
Joško, je bil takrat še na pravi strani in je skupaj klepal “škodo” z odgovornimi……
Ta debata in odgovori odgovornih, kažejo, da da je še premalo tistih ki delajo “zgago in bezajo bubrege v loju”
Dopis :Občina Grosuplje,Taborska cesta 2, Grosuplje
maj 2013
Zadeva: Zaščita rastišč Sibirske perunike na Radenskem polju in na območju
zadrževalnika Bičje
15.2.2012 Je bil v Občini Grosuplje sprejet odlok o Krajinskem parku Radensko polje
S katerim smo dali soglasje in pravne podlage za urejanje in zaščito tega našega naravnega bogastva.
Na žalost ima zadnjo besedo pri dejanskem izvajanju odloka država oziroma vlada republike Slovenije.
In kakšno je stanje danes?
Radensko polje je še vedno prepuščeno volji in ekološki zavesti lastnikov parcel. Dogajanje na zaščitenem območju spremljam tudi sam in kaj opažam?
- v ožjem območju zaščite posamezni lastniki nasipajo teren in uničujejo po odloku zaščitene rastline in vse ostalo
- Na ožjem območju se izvaja intenzivno kmetovanje z gnojenjem in košnjo pred in med cvetenjem
- občinska redarska služba ne izvaja nadzore oziroma sploh ne ve da je po odloku zadolžena za nadzor
- Na občinskem svetu po 15. mesecih od sprejetja odloka še nismo obravnavali pogojev in meril javnega razpisa za podelitev koncesije v skladu z 21. členom odloka, čeprav bi moral pristojni minister koncesijo podeliti v 6. mesecih po veljavnosti uredbe,
- občinski svet še ni bil seznanjen z ustanovitvijo odbora za Krajinski park Radensko polje,
- ne ve se kdaj bo pripravljen načrt upravljanja
Občinskemu svetu predlagam da:
1. Sprejme poziv s katerim se vlado Republike Slovenije pozove, da takoj uresniči svoj del obveznosti iz sprejetega odloka
2. Župan zadolži svoje službe da pripravijo popis rastišč posameznih zaščitenih vrst in na tej podlagi obvesti lastnike parcel o možnem režimu kmetovanja na teh zaščitenih parcelah.
3. Občina poskrbi za zaščito tudi drugih območij v naši občini, ki so sicer na papirju zaščitena a se zaščita ne izvaja ali pa predlaga izločitev teh območij iz varstvenega območja, oziroma zmanjša območja Nature 2000
Če naših občanov ne bomo pravočasno obveščali o nujnosti zaščite naših naravnih bogastev in lastnikom ne bomo ponudili nadomestil zaradi poslabšanih možnosti izkoriščanja parcel, bodo naši odloki kmalu samo še spomin na to kaj smo včasih imeli, a nismo znali zaščititi.
V podkrepitev mojemu predlogu prilagam tudi nekaj posnetkov z Radenskega polja in območja za zadrževalnikom Bičje v času cvetenja Sibirke perunike.
Franc Štibernik
Pod gozdom c. 4/17
1290 Grosuplje
Zanimivo!
Ravno 15. 2. 2012, ko je BIL SPREJET odlok na Občini Odlok o zaščiti krajinskega parka Radensko polje, je JOŽE MIKLIČ v jutranjih urah odstopil z mesta odgovornega urednika Grosupeljskih odmevov, najbrž tudi na Francovo in še nekaterih drugih v veselje, ki so še istega dne zvečer njegov odstop sprejeli.
Že iz tega bi OBČINSKI NAGRAJENEC lahko sklepal, da je njegova trditev “Joško, je bil takrat še na pravi strani in je skupaj klepal “škodo” z odgovornimi…” za lase privlečena, čeprav je pri tem šlo še za vrsto drugih zadev, ki pa jih takrat nisem želel JAVNO pojasnjevati.
Če pa bi kdo rad, pa lahko tudi to storim, a se mi zdi škoda zgubljati časa.
Strinjam pa se “o spanju bubregov v loju” tako na občinski kot državni ravni, a to z menoj NIMA NITI ENE SKUPNE TOČKE, saj sem v časopisu dovolj jasno večkrat (tudi prek satire) kazal na napake, ki so se delale pri VEČLETNIH pripravah na administrativno zaščito Radenskega polja. Le-ta se je naredila že v samem začetku leta 1999 s SELEKCIJO IZBRANCEV, večina okoličanov pa nas je bila IZIGRANA že od prve ankete naprej na začetku devetdesetih pr. st., ki jo je delala (zdaj ZARES) moja daljna sorodnica dr. Metka Mencin Čeplak. O igricah “inštituta”, pa “grajskega centra”, in še koga na Občini ter na ministrstvu je prav tako zdaj škoda pisati. Ko je ZMANJKALO DENARJA, in je bila razglasitev tik pred zdajci, so se zaposleni večinoma razbežali, OBČINSKI SVETNIKI so brez posebnih komentarjev odlok sprejeli, vlada v odstopu Boruta Pahorja pa tik pred njenim koncem POŽEGNALA z UREDBO.
Sicer pa: Malo poglejte tudi po Sloveniji! Recimo Pivški krajinski park (in plinovod!), ali pa kar cel Notranjski regijski park od Babnega polja, do Ljubljanice, pa Goričko (lovci – in Kompas), pa še kje drugje. Sami prepiri!
Nikjer pa ni nič pametnega bilo narejenega, ne v zvezi z Naturo 2000, ne s posameznimi zaščitami, v katerih imajo(mo) bližnji prebivalci SAMO MALO VEČ TEŽAV, da o RAZVOJU SPLOH NE GOVORIMO.
Sam sem še na Urbanističnem inštitutu RS pred več kot 20 leti risal in pisal za Triglavski narodni park marsikaj, pa tudi za Regijski notranjski park, a je potem po političnih tokovih in drugih lobijih (ribiči, lovci, razni “veleposestniki”, pa tudi posamezne politične stranke) šlo v čisto druge smeri in so si iz tega nekateri kovali samo dodatne privilegije.
Poleg tega sem se na terenu (nekaj tudi v tujini) v zvezi z razvojem in sožitjem človeka z naravo osebno prepričal, podučil in prebral, kako naj bi bilo … Zato sem prav tako solidaren z Bohinjci, Pivčani ali pa z našimi ljudmi.
NA TEJ STRANI SEM VSESKOZI, spoštovani Franc!
In ne podtikaj meni stvari, ki JIH NIKOLI NISEM POČEL!
Tebi pa: Slej ali prej se boš moral ločiti od svojih “administrativnih zapečkarskih leporečij” in se sprijazniti z NAŠO REALNOSTJO, s katero smo RASLI že vse od malih nog naprej. Ko smo hoteli povedati komu za naše probleme, KI SO NAM JIH VEČINO ZAKUHALI VIŠJELEŽEČI BUBREGI, so nas preslišali, ali pa celo POTUNKALI s pobalinskimi zgagami. Tudi ti si to storil kar nekajkrat, celo na tem Drevoredu in se pri tem v BISTVO PROBLEMA SPLOH NISI POGLOBIL.
Če NAM ŽELIŠ POMAGATI, te vabim, da STOPIŠ NA NAŠO STRAN.
Jaz te (razen tvojih JESENSKIH POHODOV NA ILOVO GORO – tudi sam sem šel nekajkrat z vami – imam dokumentirano) v zvezi s pametnimi rešitvami za varovanje Radenskega polja in znosno življenje okoličanov še nisem videl, niti slišal.
Pojasnila: Štibra je bila v srednjem veku precej osovražena DENARNA DAJATEV FEVDALCU, štibroti ali štiberniki pa so bili pobiralci-DACARJI.
Trobentarji ali trobci, pa tudi bubnarji, pa tisti, ki so razglašali razne informacije v srednjem veku, pretežno razne naloge, sklepe in obveznosti tlačanov.
Zdaj ste pa že 3 (TRI) dni čisto tiho. Le zakaj? Povejte, če je kaj KONTRA ARGUMENTOV? Sem bil že tolikokrat na PRANGERJU, da se me tudi GNOJNICA VEČ NE PRIME.
Pa še nekaj sem se MIMOGREDE SPOMNIL: Morda je dotični (ali jih je morda celo več) lastnik, ki je REZAL TE NOVE JARKE, dobil PODPORO OD MINISTRSTVA ZA KMETIJSTVO za AGROMELIORACIJE v obliki SUBVENCIJ? Samo tega se še manjka, potem pa IMAMO ČISTO VSE, česar ne bi bilo treba.
J€žek Zagraški
V članek smo dodali odgovor in mnenje Ministrstva za okolje in prostor. Upamo, da bo pristojna inšpekcija na terenu preverila, ali je šlo samo za vdrževalna dela.
Zgodba se nadaljuje; po skoraj treh mesecih smo prejeli odgovor inšpektorice za okolje, ki kot kaže, ne ve, da KPRP še vedno nima upravljavca, zato smo jim zastavili novo vprašanje. Odgovor in vprašanje smo dodali v članek.
-še najmanj problemov bo, če se ga ukine,
-zakaj bi imeli krajinski park, kjer je najbolj razširjena znamenitost smetana kanalizacije iz cele občine… tistih par rož je raslo tudi, ko to ni bilo zaščiteno območje,
-kdorkoli je že kopal te jarke jih je z namenom, da bo tiste površine lahko obdelal in ne bo raslo grmovje, tako kot se po večini radensko polje zarašča…
-koristi od radenskega polja za nas, ki živimo ob njem ni, omejitev je pa kar nekaj,
-mogoče se raznim sprehajalcem zdi zanimivo s fotoaparatom hoditi po tujih parcelah, ampak če bodo tako spodbujali omejevanje bodo morali namesto objektivov v roke prijeti kose in grablje, da ne bodo šli iz podgozda v gozd na radenskem polju.
V članek smo dodali odgovor inšpektorice na vprašanje, kdo je odgovoren, da Krajinski park še nima upravljavca.