Izvir Krke onesnažujemo že v naši občini
Iz medijev smo izvedeli, da se izvor onesnaženja reke Krke s pesticidi prične že v naši občini. Obrnili smo se na Agencijo za okolje in prostor (ARSO), ki nam je posredovala poročilo iz katerega je razvidno, da pesticidi v reko Krko prihajajo že iz površinskega zaledja njenega izvira, konkretneje iz nekaterih vodotokov Radenskega polja.
Do preverjanja omenjenih vodotokov je prišlo zaradi ugotovitve ARSO, da se povišane koncentracije pesticidov v reki Krki pojavljajo že na izviru. Pri spremljanju stanja površinskih voda Radenskega polja so ugotovili, da se rezultati onesnaženja potokov Podlomščica in Dobravka in izvira Krke ujemajo. Onesnaženje s pesticidi pa je bilo zaznano tudi na potoku Bičje. O tem so že bile obveščene pristojne inšpekcijske službe, raziskave o onesnaževalcih pa so še v teku. Celotno poročilo prilagamo na desni strani.
Postavlja se vprašanje, ali bi omenjeno onesnaženje lahko preprečila naša neprimerna čistilna naprava, ali pa so za zastrupljanje odgovorni brezbrižni kmetovalci, ki, kot ugotavljajo domačini, uporabljajo tudi nedovoljena gnojila. Po besedah direktorja Komunalnega podjetja Grosuplje Tomaža Riglerja, ki smo ga pred kratkim gostili v intervjuju, je omenjena naprava preobremenjena za 70% in preslabo očisti vode, ki se stekajo v Krajinski park Radensko polje.
Čistilna naprava ima le mehansko in biološko čiščenje, nima pa kemičnega. Stopnja očiščenosti je med 80 in 90%, kar pa ne ustreza današnjim standardom. Potrebno je poudariti, da je v teku projekt za pridobitev kohezijskih sredstev za sanacijo osrednje čistilne naprave. Seveda pa bomo pri odgovornih preverili na kateri točki je omenjeni projekt danes.
Spoštovani,
Rekonstrukcija ČN Grosuplje je uvrščena v Kohezijski projekt Porečje Krke III faza. Postopki so v zaključni fazi, pričakuje se sklep pristojnih organov o financiranju. Predvidena je povečava naprave iz 10.000 na 20.000 enot ter vzpostavitev III faze za eliminacijo dušika in fosforja. Realizacija projekta se, če bo seveda država pravočasno izdala sklep, načrtuje v naslednjih letih, poskusno obratovanje mora biti zaključeno v letu 2015.
Pesticidi niso in ne smejo biti sestavina komunalne odpadne vode, uporabljajo se predvsem kot v kmetijstvu kot fitofarmacevtska sredstva za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci. Poznamo več vrst pesticidov in glede na njihovo funkcijo ločimo: zaščito pred pleveli (herbicidi), žuželkami (insekticidi), glivami (fungicidi), idr. V naravo se lahko vnesejo s spiranjem iz kmetijskih in drugih površin ( razširjena so golf igrišča in železniške proge ter obcestne površine – zatiranje ambrozije!! ), iztekanjem iz nepopolno izpraznjene embalaže oziroma izlivanjem v naravo.
Menim, da bi bilo potrebno proučiti vsa možna žarišča in ukrepati. JKP že intenzivno preverja vtoke v kanalizacijo pri priključenih uporabnikih, pri katerih bi se lahko zaradi narave poslovanja pričakovali pesticidi.
Irena Gantar, foto: destinacije.si, Drevored
Oddajte svoje mnenje
Se želite vključiti v debato? Prispevajte svoj komentar!