Civilna iniciativa za zadrževalnik Veliki potok – Odprto pismo županu in občinskemu svetu
Civilna iniciativa za zadrževalnik Veliki potok – h kateri je do sedaj pristopilo že 450 občanov – pred sredino sejo na odločevalce naslavlja odprto pismo, v katerem jih poziva, naj Odlok o Grosupeljščica 1 in 2 zavrnejo.
Spoštovani župan, svetnice in svetniki ter direktor občinske uprave
V sredo, 26. 10. 2016, boste na 12. redni seji občinskega sveta občine Grosuplje, obravnavali predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Grosupeljščica 1 in 2.
Predno se boste odločili, ali ga boste podprli, vas želimo opozoriti, da smo poplavljenci, združeni v Civilno iniciativo za zadrževalnik Veliki potok, aktivno sodelovali v postopku javne razgrnitve in na predlog podali argumentirane pripombe. Pooblaščeni projektant ni upošteval nobene.Pooblaščeni projektant ni upošteval nobene.
OPPN 1 niti OPPN 2 ne vključuje izgradnje zadrževalnika, čeprav naj bi bil zgrajen že pred 15 leti kot izravnavalni ukrep zaradi pozidave razlivne površine pri Jerovi vasi. Ne samo, da v 15 letih nihče ni našel denarja za njegovo izgradnjo, niti dokumentov, ki so potrebni za izgradnjo, nihče ni pripravil. Menda so dokumenti v izdelavi sedaj, a ne pozabite, da so bili tudi pred 20 leti, ko je investitor za pozidavo razlivne površine v Jerovi vasi potreboval gradbeno dovoljenje.
Na poplavnih območjih ni dovoljeno graditi. Kdo pri zdravi pameti bi sploh hotel graditi na zemljišču, ki ga poplavlja? Niti mi, niti naši starši nismo gradili na poplavnih zemljiščih, a so po nasutju razlivne površine pri Jerovi vasi to postala zemljišča, na katerih stojijo naši domovi.
OPPN 1 v Rožni dolini predvideva, kot protipoplavni ukrep, zaščitni nasip. Ker je projekt razdeljen na faze, bo v prvi fazi narejen nasip in dosedanja razlivna površina- zemljišče med Grosupeljščico, Gasilsko cesto, Gasilskim domom in železniško progo, bo postalo zazidalno. Investitor bo tako imel pogoje, da zahteva izdajo gradbenega dovoljenja, ker prostorski načrt ne pogojuje pozidave razlivne površine z izgradnjo zadrževalnika, niti kateregakoli drugega ukrepa, razen nasipa med Gasilski cesto, gasilskim domom in železniško progo. Ker se bo del, do sedaj razlivne površine, spremenil v zazidalno površino, bo to imelo za posledico zmanjšanje površine, kjer se je doslej razlivala voda, zato bo ob poplavah gladina vode še višja. Zaradi nasipa odvajanje zalednih vod, ki sedaj poplavljajo področje med Rožno dolino, Obrtniško ulico in trgovino Tuš, nebo več mogoče. Ideja, da bi zaledne vode prečrpavali preko nasipa je nerealna, ker je količina vode prevelika, prav tako tudi tveganje, da v kritičnem trenutku črpalke ne bodo delovale. Tudi ta naša pripomba je bila zavrnjena, čeprav temelji na 11. členu Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav (v nadaljevanju: Uredba), ki določa, da je z načrtovanjem gradnje novih objektov potrebno načrtovati CELOVITE UKREPE za zmanjšanje poplavne ogroženosti in njihovo IZVEDBO KONČATI PRED GRADNJO OBJEKTOV. Uredba zapoveduje, da morajo biti izvedeni celoviti (ne posamezni) ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Ko so realizirani celoviti ukrepi, se lahko začne s pozidavo.
Ne pozabite, da zadrževalnik ni zgrajen in nobene garancije ni, da bo zgrajen v naslednjih 20 letih.
Ne spreglejte, da projekt nima celostne ocene, kaj se bo zgodilo s poplavno vodo dolvodno od področja, ki ga ne zajema niti OPPN 1 (Mlačevo, Zagradec, Račna). Ne pozabite, da zadrževalnik ni zgrajen in nobene garancije ni, da bo zgrajen v naslednjih 20 letih. Če bi se realiziral OPPN 1, bi se zaradi širitve struge na 15 m, pretok vode nekajkrat povečal. Pretok vode ob poplavah pa že sedaj, ko struga ni široka niti 5 m, presega zmožnosti požiralnikov na Radenskem polju. Projektant je ignoriral naše vprašanje, kako bo uredil pretok vode pod mostom na Gasilski ulici, ki je širok le 10m.
Nesprejemljivo je stališče pripravljalca projekta, da je za zagotavljanje protipoplavne varnosti odgovorna samo država. Tudi župan in občinska uprava ter svetnice in svetniki, ki sprejemate projekte, ki ogrožajo naše zdravje in premoženje, ste odgovorni.
Neodgovorno je, da se občinska uprava loteva projekta, ki bo težak najmanj 15 mio EUR, čeprav sredstev za realizacijo ni v občinskem, niti v državnem proračunu. Ministrstvo za okolje in prostor je na podlagi Okvirnega sporazuma z občino, z dne 27.11.2015, v letu 2015 zagotovilo zgolj 10.000 EUR, v letu 2016 in 2017, ko naj bi bil zadrževalnik končan, pa država namerava za izgradnjo zadrževalnika prispevati toliko sredstev, kot jih bo imela na razpolago. Zadnjih 20 let, niti v »času debelih krav«, sredstev ni imela. To v praksi pomeni, da bo v bližnji prihodnosti realizirana pozidava razlivne površine (ker zasebni investitor sredstva ima) in to, predno bodo izvedeni CELOSTNI (vsi) ukrepi za protipoplavno varnost, kot to predvideva Uredba. Ker je formalni pogoj, da projekt lahko kandidira za evropska sredstva, opravljen CPVO, ta pa ni bil narejen, projekt preizkusa na DG ENVIORMENT ne bo prestal in evropskih sredstev za ta projekt ne bo mogoče črpati.
Od vas pričakujemo, da boste odgovorno preučili predlog Odloka, naše pripombe na javno razgrnjene dokumente za OPPN 1 in OPPN 2, objavljene na spletni strani Občine Grosuplje, nato pa projekt, ki bo zagotovo poslabšal kvaliteto našega življenja, še naprej in še izdatneje ogrožal naše zdravje in premoženje – ZAVRNILI.
Grosuplje, 24. 10. 2016
Civilna iniciativa za zadrževalnik Veliki potok (do sedaj pristopilo 450 občanov), foto: facebook
Spoštovani!
Tej temi osebno zdaj že nekaj let pravim NIKOLI KONČANA ZGODBA.
Zato moram seči daleč nazaj, v petdeseta leta pr. st., ko sem se komaj rodil in sem nato kot otrok spremljal poplave, pa tudi razne visoke izjave veleumnih mož, da bodo skopali razne jarke, vse spremenili v kmetijske površine in naredili kar sedem zadrževalnikov.
… in res! Začeli so … končali pa nikoli.
Vmes se je marsikaj spremenilo po “navdihu” (beri: politični moči) občasnih lokalnih in državnih vladajočih, kar je trajalo vse do osamosvojitve. Takrat s(m)o obrnili ploščo in začeli risati razna varovalna območja (krajinski park in druga manjša varovana območja), pošiljali so razne fotografe, TV ekipe, razne “pisce”, anketarje, študente, ekologe, inštitute, blebetače … Za vse je bilo nekaj – tudi cvenka. Le domačinom so sejali samo obljube, nekaj pa so jih celo sprli med seboj.
Celovito pa ni NIHČE NIKOLI pogledal VODNE PROBLEMETIKE ZA VSO GRAVITACIJSKO OBMOČJE VSAJ ZA OBČINO GROSUPLJE, če že naprej po dolini reke Krke ne.
Koliko imajo pri tem lahko zraven OBČINA(E) in DRŽAVA? Veliko!
Manjka pa vmesna organizacija, saj je ta zadeva tipično vezana na REGIJSKO RAVEN. (Podobno velja za Ljubljano, pa še za kakšno drugo (poplavno) območje.) A to je nedvomno DRŽAVNA RAVEN, ki pa NIKOLI NI USTREZALA NOBENI OBLASTI, da bi se jo zares lotila organizirati.
Zdaj pa še nekoliko okoli mojih prizadevanjih za reševenje POPLAVNOSTI, in ne samo gradnje zadrževalnika Veliki potok:
- Okoli tega sem se resneja srečeval že prek KS Mlačevo v raznih odborih na začetku osemdesetih let pr. st. in nato en mandat tudi kot predsednik. V tem času sem bil zaposlen tudi na SCT, prek katerega sem spoznal gradnjo raznih vodnih objektov, med njimi pa sem sodeloval pri gradnji tudi enega od največjih zadrževalnikov v Prigorici pri Ribnici. Na ta način sem lahko na hitro napravil primerjavo tako načrtov kot možnosti za samo izvedbo v Grosupljem.
- Nato so se moja prizadevanja “prenesla” na občinsko raven, hkrati pa sem zamenjal tudi službo in sem kot nalašč bil eden od načrtovalcev na Urbanističnem inštitutu RS tudi VELIKEGA POTOKA (lahko preverite na COBISSu).
Načrt se je pozneje sicer nekoliko spremenil, a odnos tako OBČINE KOT DRŽAVE pa ne. Ko gre za splošno javno korist, se OBOJI OBNAŠAJO TAKO, DA SE PROJEKTI UREJANJA POPLAVNOSTI (ne samo Velikega potoka !!!) ne bo NIKOLI REŠEVAL. Ko pa se pojavi kakšen S KAPITALOM, da BI GRADIL SVOJE VELIKE AMBICIJE, že “letijo kot muhe” vsi na kup – od županov do ministrov.
Sam sem bil nazadnje v zvezi s tem zraven kot poročevelec, ko je bil minister Erjavec in je OBLJUBIL, DA SE BO (skoraj) JUTRI že začelo graditi.
Potem (SPET) vse tiho je bilo.
Od “razapda sistema” urejanja krajinskega parka Radensko polje kot tudi protipoplavnega sistema pa sem VRGEL PUŠKO V KORUZO, saj imam v jeseni življenja, kolikor mi je morda DNEVOV še ostalo na razpolago, še veliko kaj drugega bolj prijetnega početi kot se ba boriti z mlini na veter in tepsti za OSLOVO SENCO.
Lahko pa pripomnim še to, da SMO SI PRECEJ TUDI SAMI OBČANI OBČINE KRIVI ZA dolgoletno nerešeno protipoplavno zgodbo, ki je precej podobna zgodbi o urejanju prometa in parkiranja v Grosupljem, ki NE POTEKA V KORIST VSEM OBČANOM.
Vse bolj pa je tudi razmišljanje med ljudmi tako, kot sem tudi na tem portralu že nekajkrat prebral: “Dokler mene ne prizadene, je vse OK. Ko pa vidim svoje egoistične cilje, se pretolčem z vsemi sredstvi do njih, ne glede, če je vse mrtvo okoli mene!”
In če je to cilj za sožitje med ljudmi, med mestom in podeželjem, pa naj bo. Jaz v tem ne bom sodeloval.
Pa lep pozdrav! gasilec J€žek Zagraški