Kje si, tržnica ali kako zasebni interes zavira javnega?

Pod besedo tržnica si verjetno predstavljamo prijetno urejen prostor, kjer se lične stojnice šibijo od kvalitetne ponudbe in se oči radovedno pasejo na pisani izbiri, kjer vrvi od množice obiskovalcev, ki bi se kar družili, pa čeprav jih priganja čas …

V Grosupljem sicer imamo zasebno, Tržnico Grosuplje, ki v marsičem prekaša tisto, ki bi ji lahko rekli mestna javna tržnica. V Grosupljem, v tem malem mestu, za katerega ves čas ponavljajo, da je zeleno in ljudem prijazno, ne premoremo spodobne javne tržnice.  Ampak zakaj ne, se vprašajmo. Zakaj pri nas, v eni izmed bogatejših občin v Sloveniji ob dejstvu, da imajo v proračunu KS Grosuplje že četrto leto rezerviranih 140.000 eur lastnih sredstev ter približno 50.000 eur sredstev iz občinskega proračuna za ureditev tržnice (sredstva so pritekla v proračun KS Grosuplje iz plačila komunalnega prispevka za stavbo Zeleni val in trgovine Hofer), ne zmoremo preseči “balkanskih” razmer?

Ta izraz se ob pogledu na našo “tržnico” zdi pravšnja prispodoba. Tu se namreč ob makadamskem luknjastem parkirišču na improviziranih mizah, ob avtomobilih ali kar iz njih ponuja vsemogoče. Branjevke in branjevci svoje blago, opremo in ostalo šaro razstavijo po tleh, klopeh, vodnjaku …

Zakaj je temu tako? Skozi nizanje dejstev in časovno kronologijo kalvarije “tržnice” bomo mogoče lažje našli odgovor in si ustvarili mnenje. Odgovor verjetno ni enoznačen in krivec ni samo eden, vendar dejstva, da zasebni interes s pritiskom na politiko očitno zavira projekt, ne moremo prezreti.

Ena največjih ovir pri obnovi in gradnji sodobne tržnice s pripadajočo infrastrukturo je njena umestitev v poplavno območje potoka Grosupeljščica. Že prejšnja oblast je naletela na oviro, ki se imenuje vodno soglasje Agencije Republike Slovenije za okolje. Preprostejše: dokler ne bomo z zadrževalnikom Veliki potok ali poplavno ureditvijo Grosupeljščice preprečili poplavno ogroženost v Grosupljem, ne bomo dobili soglasja h gradbenemu dovoljenju, pa naj gre za tržnico, gradnjo stanovanjskih objektov ali poslovnih prostorov na območju Grosupeljščice. Izgradnja zadrževalnika Veliki potok je v pristojnosti in stroškovniku države, ki pa, kot vemo, nima denarja. Zato država v zadnjem času sili občino v precej dražjo protipoplavno ureditev struge Grosupeljščice takorekoč v centru Grosuplja, ki pa, kot kaže, zahteva izgradnjo protipoplavnih nasipov in zidov na obrežjih potoka. Kako bi to izgledalo, si lahko le predstavljamo, kot tudi to, kaj to pomeni v primeru povišanih voda, ko velik in hiter pretok vode usmerjeno “lansiramo” niže proti Mlačevemu itd. Vendar to ni tema tega članka, ampak samo kratko pojasnilo konteksta problema.

Iz podatkov, ki jih imamo, poskusimo kronološko razdelati primer:

Marca 2011  je Krajevna skupnost Grosuplje v želji po ureditvi razmer in iskanju rešitve, ki ne potrebuje gradbenega in ostalih zahtevnih dovoljenj, naročila PZI (projekt za izvedbo), ki ga odobri Občina Grosuplje (tako kot mora odobriti vsako investicijo, ki je vredna nad 3.000 eur). PZI obravnava, kot nam je pojasnil arhitekt Maj Juvanec iz podjetja Delavnica d.o.o., ki je izdelala tako PZI kot kasneje OPPN (občinski podrobni prostorski načrt), zgolj večnamenski plato okrog vodnjaka do obstoječih kioskov. Predvidena so bila le vzdrževalna dela v javno korist. Torej zlasti ureditev tlaka.

Konec leta 2011 je bil projekt dokončan in  z vsemi potrebnimi dovoljenji za rekonstrukcijo tržnice predan na KS Grosuplje. Kot vidimo iz risbe, rekonstrukcija celovito ureja področje platoja z izločitvijo parkirišča in ustvarja urejen, večnamenski prostor.

15. februarja 2012 je na 9. redni seji Občinskega sveta občine Grosuplje  župan dr. Peter Verlič na kratko predstavil projekte, ključne za naslednji dve leti. Med drugim je obljubil, da se bo pod pokroviteljstvom KS Grosuplje v letu 2012 uredila tudi Tržnica Grosuplje.

Marca 2012 se je KS Grosuplje v skladu z usmeritvijo urejanja prostora odločila fizično preprečiti dostop avtomobilom v park. Verjetno lahko govorimo o parku, saj so okoli vodnjaka postavljene klopce in stara drevesa nudijo senco obiskovalcem. Sledile so urgence “prizadetih” lastnikov in najemnikov okoliških lokalov na Občino Grosuplje. Župan je prisluhnil pozivom in zahteval ponovno odprtje parka za parkirišče. KS Grosuplje je popustila pritiskom in sprostila površine za parkiranje avtomobilov.

23. marca 2012  je bila na Občino Grosuplje oddana 1. peticija zasebnih lastnikov bližnjih lokalov, ki, kot vidite iz priloge, pozivajo župana, da tudi v prihodnje ohranimo ali celo povečamo število parkirnih mest na tem območju. Po njihovem mnenju je to eden izmed pogojev oživitve mestnega jedra. Vprašanje (retorično): Kje ste še videli, da se v sodobnih mestih, tako doma kot v tujini, z ohranjanjem ali povečevanjem mirujočega prometa v centru in brez širjenja peščevih površin oživljajo mestna jedra!?

14. junija 2012 je na 12. seji Občinskega sveta občine Grosuplje Patricija Šašek v imenu Odbora za prostor, komunalno infrastrukturo in ekologijo apelirala na občinsko vodstvo, da se čimprej naredi prometna študija mirujočega prometa na področju tržnice, ker parkirišča očitno predstavljajo največji problem. Istočasno je sporočila nestrinjanje KS Grosuplje z zaustavitvijo aktivnosti rekonstrukcije tržnice pod vplivom peticije. KLIK za ogled posnetka

Župan je odgovoril, da Občina ničesar ne zaustavlja in je pozval, naj se gre s projektom naprej  in naj se objavi javni razpis. Dejal je, da projekt po njegovem pooblastilu vodi KS Grosuplje in so tudi prosili pripravljalca prometne študije, da prednostno opravi študijo mirujočega prometa. Ker si je po mnenju župana KS Grosuplje očitno obula prevelike škornje in ni sposobna zmenedžirati projekta, bo to pač prevzela Občina … KLIK za ogled posnetka

19. septembra 2012 je KS Grosuplje na Občino Grosuplje oddala prošnjo za izdajo soglasja župana za izvedbo javnega naročila za rekonstrukcijo tržnice. Do danes še ni odgovora!?

Konec leta 2012 je bila izdelana prometna študija za področje Tržnice Grosuplje, ki pa po naših podatkih nikoli ni bila javno objavljena, niti predstavljena Odboru za prostor, komunalno infrastrukturo in ekologijo niti občinskim svetnikom. V OPPN-ju na strani 19 pripravljalci podajajo kratko analizo mirujočega prometa. Kot navajajo, jim je bila  strokovna podlaga Študija ureditve prometnih površin občine Grosuplje, prometna ureditev izbranih območij, št. 101/2012, izdelovalec: Prometno tehnični inštitut, UL FGG, december 2012. Analiza pravi: Na platoju tržnice same je obstoječe neurejeno parkirišče oz. površina, ki se uporablja za parkiranje. Študija PTI je z beleženjem registrskih tablic ugotovila zasedenost tega območja s 5 do 15 avtomobili in obratom 1 ure in 6 minut. Parkirišče je zasedeno tudi preko noči, iz česar se lahko sklepa, da ga uporabljajo tudi stanovalci bližnjih blokov.

Naslednjega pol leta je minilo v čakanju … tako soglasja župana za izvedbo javnega naročila za rekonstrukcijo tržnice po PZI-ju kot objave prometne študije.

Nato so se v sredini leta 2013 na Občini Grosuplje odločili za postopek sprejema novega OPPN-ja za območje tržnice in parkirišč. Na vprašanje, kaj je razlika med PZI-jem in OPPN-jem,  arhitekt Maj Juvanec odgovarja: PZI in OPPN sta v rešitvah večnamenske ploščadi usklajena, razen kjer so se spremenili robni pogoji (načrtovana rekonstrukcija Adamičeve ceste). OPPN tržnica, kljub enakemu imenu, zavzema širše območje, tudi nadomestitev obstoječih “kioskov” z novimi, urejenimi objekti in ureditev parkirišča na severnem delu. V tem primeru gre tudi za gradnjo novih objektov in urejanje parkirnih površin, kar presega zgolj vzdrževalna dela. V Občinskem prostorskem načrtu je določeno, da se to območje ureja z OPPN, zato se tudi pripravlja za vse tri segmente: večnamenski plato, paviljon, parkirišče.

Prostor se vedno ureja čim bolj celovito. Zato je na vsak način smiselno, da se načrtuje celotno območje OPPN (plato + paviljon + parkirišče) med seboj usklajeno in konceptualno, saj gre za vsebinsko močno povezane programe, med drugimi tudi poplavno varnost.  Izvedba pa je lahko fazna, odvisna je zlasti od razpoložljivih finančnih sredstev.

17. decembra 2013 je bilo v skladu z zakonodajo na spletni strani Občine Grosuplje objavljeno Javno naznanilo

16. januarja 2014 je bila v prostorih Družbenega doma Javna predstavitev OPPN Tržnica Grosuplje, kjer ni bilo omembe vrednih pripomb, tako da je bil dokument pripravljen za sprejem na občinskem svetu.

26. februarja 2014 je sledila ponovna, 2.peticija lastnikov zasebnih lokalov proti ukinitvi javnih parkirnih mest, ki sta jo skupaj z ostalimi 21-imi podpisniki, kot zastopnika podpisala Borut Modic, najemnik lokala Zlata nit, in dr. Božo Predalič, lastnik bližnjih lokalov, ki jih oddaja v najem. Predalič je vidni član stranke SDS in vsa ta leta vneti zagovornik interesa okoliških obrtnikov po javnih parkiriščih. Na Twitterju je pred časom tudi čivknil o nevarno postavljenem koritu.

Kot omenjajo v peticiji, je ukinitev teh parkirišč škodljiva za razvoj tega dela mesta. Kot vidite v priloženi peticiji, se podpisniki čudijo, kako na “potiho” je bila narejena javna razgrnitev, saj v javnih občilih vabila niso zasledili. Smatrajo tudi, da bi morali biti kot zaineresirana javnost povabljeni k sokreiranju rešitve. Nadalje se v peticiji lotevajo strokovne analize slabosti predlagane rešitve in povzročanja t.i. “presekanega prostora”. Njihova osnovna ideja je, da se med Adamičevo cesto in vodnjakom ohrani javno parkirišče kljub temu, da je zadaj, nekaj deset metrov stran, že dovolj veliko parkirišče, ki je tudi predvideno kot sodobno urejeno javno parkirišče.  OPPN na strani 28 in 29 predstavlja več možnih variant ureditve parkirišč.

Zanimiva je tudi njihova pobuda, naj se naloga ureditve tega območja prenese z nivoja KS na nivo Občine. Župana tudi prosijo, naj ta projekt uvrsti med ključne točke programa novega mandata, saj so prepričani, da bo projekt le tako ustrezno in v doglednem času uresničen. Trditev je zelo zanimiva, če jo pogledamo v kontekstu županove obljube, da se bo Tržnica Grosuplje uredila že leta 2012.

Sedaj je na potezi župan dr. Peter Verlič, da na naslednji seji občinskemu svetu v potrditev predlaga OPPN, kar pa še ne pomeni, da se bodo dela prav kmalu začela, saj imamo še vedno nerešeno poplavnost Grosupeljščice. Če bomo ureditev tržnice sami sebi pogojevali s protipoplavno ureditvijo, potem bomo še dolgo imeli “tržnico” po “balkanskem” principu. Mogoče pa bi bilo potrebno podpisovanje peticije, ki zahteva takojšnjo ureditev javnega prostora – rekonstrukcijo tržnice po predlaganem načrtu.

Glede na vse zapisano se zastavlja nekaj vprašanj:

• Zakaj smo pred tremi leti naročili PZI in ga potem pustili v predalu?
• Zakaj ne moremo preprosto začeti fazne prenove, kot jo omogočata PZI in kasneje OPPN ter v začetku uredimo vitalni del tržnice, to je plato, kasneje pa skladno s poplavno ureditvijo še parkirišče in ostale objekte?
• Zakaj župan že leto in pol ne izda soglasja za izvedbo javnega naročila za rekonstrukcijo tržnice?
• Kaj je pokazala prometna študija, ki jo je naročila in plačala Občina Grosuplje in zakaj ni bila javno predstavljena?
• Ali ni počasnost in zavlačevanje pri projektu posledica prevlade osebnih interesov nad javnim interesom?
• Zakaj imajo zasebniki tak interes po javnih parkirnih prostorih, ko morajo vendar po različnih odlokih in pravilnikih na določeno kvadraturo poslovnih prostorov sami zagotavljati dovolj parkirnih mest? Na približno 30 m2 – 1 parkirno mesto. To brez nadaljnega vsi omenjeni lokali izpolnjujejo.
• In še zadnje – kdo bo odgovoril na ta vprašanja?

Seveda dopuščam možnost, da so v članku napačni ali pomanjkljivi podatki. Upam, da bomo v konstruktivni debati in z odgovori pristojnih ljudi zadevo pojasnili in prispevali k jasnejši sliki ter hitrejšemu reševanju problema.

”Replika

 Na najkvalitetnejših točkah mesta se je vedno razvijal najkvalitetnejši mestni program. Praviloma je bilo to na križiščih pomembnih poti, tam se je izoblikoval center oz. vitalni poudarek mesta. Ena izmed takih lokacij je tudi območje starega gasilskega doma oz. tržnice v Grosuplju. Gre za poseben prostor – genius loci – v mestu.

S tem zavedanjem ga je potrebno oblikovati kvalitetno in z reprezentativno vsebino, kot takemu prostoru pritiče. Kvalitetno urejena večnamenska ploščad je reprezentativen prostor, ki lahko ponudi različne načine uporabe: tržnica, večnamenski prireditveni prostor, mestni trg … tako rekoč za celoten spekter uporabnkov. Na severnem delu se uredi parkirišče, tako za potrebe okoliških prebivalcev, kot za potrebe programov v bližnji okolici.

Mirujoči promet oz. parkirna mesta nikakor niso eminentna vsebina, ki bi si jo katero koli mesto zaslužilo na svojih najboljših lokacijah. Tudi Grosuplje ne. Ta program, ki je vsekakor potreben, se vedno locira v zaledje, tako da napaja življenje, hkrati ga pa ne moti. Z vidika urejanja mesta je potrebno dati prednost javnemu programu (večnamenski plato, tržnica) pred kreiranjem novih parkirnih površin. Le-te morajo biti prostorsko umeščene v bližini, a ne neposredno na najkvalitetnejši prostor.

Legitimen interes podjetnikov, ki imajo svoje prostore v neposredni bližini (cvetličarjev, gostincev, …) je, da imajo čim več obiskovalcev. Le-te pa privabimo s kvalitetno urejenim in privlačnim javnim prostorom, kjer se bodo ljudje dobro počutili in kjer se bodo radi zadrževali. Tako bodo trgovci imeli tudi večji promet in dobiček. Tega pa nikakor ne bomo dosegli z neprimernim zagotavljanjem javnih parkirnih mest (torej zgrajenimi z denarjem vseh prebivalcev), ker ambient parkirane pločevine nikakor ne predstavlja kvalitetnega prostora in dodane vrednosti.

Pot, ki je oseba naredi od svojega parkirnega avtomobila do cilja (recimo nakupa čevljev v trgovini), mora biti dovolj dolga, da se na njej vzpodbujajo socialne interakcije (srečaš prijatelja, izmenjaš prijazno besedo z znancem, …), da se lahko konzumira program ob tej poti (kupiš še sladoled, rože). Posledično se s smiselnim, premišljenim in strokovnim urejanjem prostora lahko doseže dodana vrednost tega, kar si vsi želimo, zlasti stanovalci in podjetniki neposredno ob tem prostoru. Nikakor pa ne s kratkovidnim sledenjem interesov zelo ozkega kroga ljudi, ki bi radi na vsak način skrajšali pot med z javnim denarjem zgrajenimi parkirnimi mesti in svojimi lokali v bližini.

Časi, ko smo avtomobile postavljali pred človeka, so, upam, tudi v Grosuplju minili.