Kako rešiti problem papirnatih odpadkov?

Z raznovrstnimi odpadki, ki jih vsak dan ustvarjamo v enormnih količinah, so problemi, stroški in tudi neizkoriščeni potenciali. Tokrat o problematiki papirnatih odpadkov in verjetnosti, da bo vsako gospodinjstvo dobilo svoj zabojnik.

V časopisu Delo smo pred dobrim mesecem, 23. 6. 2012, zasledili članek o napredku pri takoimenovanem totalnem ločevanju odpadkov na izvoru na področju delovanja Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Našo pozornost je vzbudila napoved direktorja Tomaža Riglerja, da bodo v bodoče gospodinjstvom najverjetneje razdelili še zabojnike za papir.

Ta ideja sproži nekaj vprašanj in dilem, ki smo jih posredovali na JKPG:

- Kot navajate, je razlog temu kraja papirnatih surovin iz javnih ekoloških otokov. Toda, ali se ne bodo potem kraje dogajale na zasebnih lokacijah? Ali ne bo s tem bolj izpostavljena zasebna lastnina in lahko pričakujemo večjo nevarnost konfliktov?
– Kdaj predvidevate, da bi začeli z opremljanjem prvih gospodinjstev s tovrstnimi zabojniki in kako veliki bodo?
- Sedaj ima vsako gospodinjstvo že takorekoč svoj ekološki otok s tremi posodami in marsikomu so v veliko breme glede prostora in tudi same estetike. Ljudje se jezijo nad toliko kontejnerji, ki jih imajo na dvoriščih … Vaš komentar?

Odgovor gospoda Riglerja smo prejeli pred kratkim:

Pri ravnanju z odpadki smo skupaj z občinami ustanoviteljicami JKP Grosuplje do maja letošnjega leta vsem gospodinjstvom na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje dostavili zabojnike za prepuščanje ločeno zbrane odpadne embalaže. Posledično smo iz ekoloških otokov odmaknili zbirne zabojnike odpadne embalaže, ostali so le zabojniki za odpadni papir in karton ter odpadno steklo.

Gre za organizirano združbo Romske populacije iz širšega slovenskega območja, ki predvsem popoldne in ob dela prostih dnevih vlamlja v zabojnike in krade odpadni papir.

Že dve leti se soočamo s krajo odpadnega papirja iz zabojnikov na ekoloških otokih. Gre za organizirano združbo Romske populacije iz širšega slovenskega območja, ki predvsem popoldne in ob dela prostih dnevih vlamlja v zabojnike in krade odpadni papir. Pri tem nastaja več vrst oškodovanj in nevarnosti. Škoda nastaja pri poškodovanjih zabojnikov, pri izpadu prihodka od prodaje odpadnega papirja, ter pri izpadu prihodka iz naslova okoljskih dajatev, ki se v občinske proračune vračajo na podlagi izračuna glede na količino odloženih in ločeno zbranih frakcij. Nevarnost pa se nedvomno kaže v oviranju prometa in onesnaženju ekološkega otoka po tatvini papirja.

Reševanje nastale situacije gre lahko v dve smeri – v smer vzpostavitve reda pri obstoječem načinu, oziroma v smer spremembe načina zbiranja odpadnega papirja. O vzpostavitvi reda pri obstoječem načinu smo se že posvetovali pri Policiji in pri zasebnih službah varovanja. Enotna ugotovitev je bila, da bo zaradi razpršenosti območij ekoloških otokov in stalne dostopnosti zelo težko zagotavljati tehnično oziroma zasebno varovanje. Policija se osredotoča na postopke, ki sledijo kaznivemu dejanju, pa tudi tam se postavlja vprašanje učinkovitosti nadaljnjih postopkov pred tožilstvom in sodišči.

Policija se osredotoča na postopke, ki sledijo kaznivemu dejanju, pa tudi tam se postavlja vprašanje učinkovitosti nadaljnjih postopkov pred tožilstvom in sodišči.

V strnjenih soseskah (Sončni dvori, Kersnikova, Adamičeva, Ljubljanska cesta) bi bilo možno sedanje ekološke otoke nadomestiti s sodobnejšimi, elektronsko vodenimi zabojniki z identifikacijsko kartico, a takšen pristop zahteva dodatne javne površine in razmeroma visoko začetno investicijo. Na ruralnih območjih in na območjih razpršene gradnje pa obstoječim ekološkim otokom ta hip ni alternative.

Druga možnost pa je, da se odpadni papir odjema direktno od uporabnikov preko obstoječih zabojnikov za odpadno embalažo (naslednji dan po praznjenju odpadne embalaže) oziroma z dobavo še enega zabojnika za odpadni papir. Logistično in uporabno je slednje boljše, a dražje. Razmišljamo tudi o možnosti odvoza odpadnega papirja na klic uporabnika, a v tem primeru bi moral biti cenovno zanimivejši papir (časopisi, revije, knjige) zložen in zvezan v svežnje do teže 10 kg. Takšen papir bi tehtali in uporabniku del tržne cene na nek način denarno povrnili.  Pri tem zaradi stroškovne učinkovitosti mislimo na oddajo večje količine kakovostnejšega papirja (nad 50 kg). S tem bi se izognili izpostavljenosti zasebne lastnine zaradi neznanega urnika odvoza. Obenem pa bi motivirali občane k oddaji, saj bi se jim to na nek način tudi finančno izplačalo.

Ugotavljamo, da bi lahko od oktobra do maja mešane komunalne odpadke odvažali redkeje, mogoče le enkrat mesečno.

Razmišljamo o prilagajanju pogostosti odvoza posameznih frakcij glede na stopnjo zapoljnjenosti zabojnikov in glede na letni čas. Ugotavljamo, da bi lahko od oktobra do maja mešane komunalne odpadke odvažali redkeje, mogoče le enkrat mesečno. Vse s ciljem zmanjševanja stroškov. Glede večjega števila zabojnikov od občanov do sedaj nismo zaznali negodovanja oziroma neodobravanja. Menim, da so novi način sprejeli z razumevanjem in se zelo pozitivno odzvali. Tudi mi smo z rezultati zadovoljni, večji napredek pričakujemo le pri čistosti zbrane embalaže.

 

Odpadki so neke vrste problem, vendar tudi velika priložnost, saj ob pravilnem ravnanju predstavljajo pomembne surovine. Naslednjič pa bomo govorili o bioloških odpadkih in spremembah, ki se pričakujejo na tem področju.

 

Andrej Brezec, foto: Drevored

 

Preberite tudi

4 Responses to "Kako rešiti problem papirnatih odpadkov?"

  1. Martina says:

    Pri nas na Slomškovi se Romi vsak dan sprehodijo in poberejo kar jim odgovarja, razmečejo zabojnike z mešanimi odpadki, večinoma še lepo nasvinjajo okoli… Pridejo pa tudi z enim hudim audijem in moški lepo čiča in čaka da ženska pobrska po smeteh. Človek še pri smeteh nima diskretnosti… moraš še pazit kaj vržeš v papir in kaj ne, ker itak bodo vse prebrskali. Mene ne moti to, da kradejo papir, ker po pravici povedano prvič slišim, da je tako hudo, mene moti da brskajo po mojih smeteh, še presnete vreče odvežejo in med plenicami brskajo, pol pa vse smrdi in vsak vidi kaj je sosed vrgel v kanto… Sori samo čisto verjetno, da bodo pol pač po privat zemljišču hodili, ko ljudi ne bo doma, pa morda še kako drugo priložnost izkoristili…
    Tako da meni je najbolj všeč ideja o odvozu na klic, se mi zdi kar v redu glede na problematiko z romi, pa še ljudje bi se navadili malo lepše ravnati z odpadki, ne vem pa kje bi ta papir hranila sama.

     
    Odgovori
  2. Mižek says:

    Jaz tudi mislim, da bi morali pogruntati en sistem, ki ne bo vabil Romov na naša dvorišča in še kam … Kaj pa če bi odkupna mesta sprejemala papir samo od določenih pooblaščenih podjetij, ali pa recimo samo od komunalnih firm? da jim preprosto ne damo možnosti, da ga prodajajo … čeprav … oni se bodo vedno znajdli in naokrog vozili z dobrimi avti itd. Nekje, nekoč smo v temeljnih stvareh zabluzili v odnosu do njih.

     
    Odgovori
  3. norec says:

    In vsakič, ko jih boš šel okarati in nahruliti, ker ti brskajo po smeteh, bo prišlo do konflikta, ki bo lahko imel hude posledice. Ne hvala. Zakaj bi si vsi ostali morali prilagajati, raje poostrimo kazni nad takimi dejanji
    .

     
    Odgovori
  4. GROSUPELJČAN says:

    Veliko na to temo je bilo omenjenega v pogovoru s komandirjem PP Grosuplje 5. 3. 2013 na temo “Romske kriminalitete ne poznamo” oz. še več v komentarjih na to temo:

    http://www.drevored.si/na-prezi/romske-kriminalitete-ne-poznamo/

    … enostavno je treba na lokalno oblast pritisnit! Z zbiranjem odpadnega papirja se vsi trudimo za čisto naravo in ohranjanje gozdov, tako pridobljena finančna sredstva pa so lahko le last nas vseh skupaj in ne samo nekih izkoriščevalskih delikventov (v tem primeru enostavno ne najdem primernejših besed). Konec koncev so bili zabojniki za boljši jutri plačani s sredstvi nas davkoplačevalcev oz. prispevkodajalcev, s tem papirjem zbrana sredstva pa bi morala predstavljati neko razbremenitev takšnih ali drugačnih finančnih obveznosti celotne lokane skupnosti … pa če tudi bi se v nekaterih primerih vse to lahko nekdaj povrnilo v obliki kakšne nove/dodatne prometne signalizacije za večjo varnost v cestnem prometu, če že ne nas, pa naših otrok!

     
    Odgovori

Oddajte svoje mnenje

Se želite vključiti v debato? Prispevajte svoj komentar!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

© 2012 - Spletno mesto Grosuplje - Drevored.si - ureja: Zavod Drevored - izvedba: Mrož d.o.o. - tehnična podpora: Joore d.o.o.