Noetova barka

Na razglednem griču sredi Grosuplja je bila pred 40 leti zgrajena prva moderno oblikovana cerkev v Sloveniji. Arhitekt Janez Furst ji je nadel obliko ladje, Noetove ladje, ki metaforično ponazarja odrešitev Cerkvene skupnosti pod Božjim okriljem.

K izgradnji nove cerkve so s svojimi prispevki veliko prispevali verniki. Vsak vernik je v povprečju v treh letih daroval za novo cerkev eno mesečno plačo – v 8 letih pa skoraj tri.

Novo cerkev so leta 1972 postavili ob stari cerkvi sv. Mihaela in jo poimenovali po istem svetniku. Dokončno je bila urejena pred 10 leti, zaradi svojih oblikovnih posebnosti pa je postala ne le sakralni, ampak tudi umetnostno-zgodovinski objekt družbenega pomena.

Nad notranjostjo cerkve se od kora s sodobnimi orglami do prezbiterija s čudovito mozaično sliko razpenja veličasten obok svetlobe. Posebnost prostora so tudi barviti vitraži in nenavaden “križev pot”, ki je rezbarsko delo iz orehovega lesa.

   

 

O njegovih izkušnjah in izkušnjah ljudi smo povprašali župnika, g. Janeza Šketa:

Kakšna je “bivanjska” izkušnja v sodobni cerkvi, vaša in s strani obiskovalcev?

Na splošno se ljudje v naši cerkvi dobro počutijo. Sam ambient in klopi v polkrogu v obliki amfiteatra omogočajo, da so udeleženci bliže oltarju, da lahko dobro vidijo dogajanje spredaj in so tudi med seboj bolj povezani.  Tudi za voditelja bogoslužja in za sodelavce je preglednost in vidni kontakt z udeleženci boljši kot v klasičnih cerkvah, posebno, če so te ozke in dolge, vmes pa še stebri in stranske ladje ter kapele.

Vsekakor je cerkev veliko pridobila ob zadnji prenovi pred desetimi leti, ko je bila znotraj pobeljena. Prej je bil zunaj in znotraj siv beton in bilo je precej turobno vzdušje. Svetloba, ki je prišla v cerkev z belo barvo ob istih svetlobnih odprtinah ter vsebinsko in likovno zelo bogat mozaik v prezbiteriju, lesorez križevega pota, odstranjen dodatni kor ob prezbiteriju, zamenjane klopi, razsvetljava, vgrajena nova barvna okna – vse to je dalo cerkvi novo kvaliteto sakralnega prostora in duhovnega vzdušja.

 Kaj so prednosti in morebitne pomanjkljivosti te cerkve in mogoče, po vašem mnenju, podobnih sodobnih cerkva?

Prednosti so vsekakor v samem oblikovanju prostora, kjer se verniki lahko že na zunaj počutijo kot skupnost, tudi ogrevanje je lažje, dostopne so sanitarije, v takšen ambient se lahko začasno ali za stalno postavi tudi kakšna bolj sodobna umetnina … Pomanjkljivost pa je predvsem v tem, da ob vhodu ni primernega predprostora, kjer se lahko verniki nekoliko zadržijo pred ali po bogoslužju, kjer bi lahko ponudili tudi kakšno primerno literaturo … Zelo velika pomanjkljivost je tudi, da sklopu te cerkve ni v tudi manjše kapele, ki bi služila za maše med tednom, kar bi bilo veliko bolje, da se manjša skupina ljudi ne razkropi po vsej cerkvi. Pozimi  je treba tudi samo za 10 ali 50 ljudi ogreti ves prostor, v katerem  je 400 sedišč in 500 stojišč. Takšna kapela bi lahko ob nedeljskih mašah služila kot pomožni prostor, kjer bi lahko imeli vzporedno bogoslužje za majhne otroke … Pogrešamo še en prostor ob cerkvi, ki bi bil lahko namenjen družabnim dogodkom po sveti maši ob poroki, krstu … Občasno bi lahko služil tudi za pevske vaje, za verouk, oratorij …

  Kako je z akustiko cerkve?

Arhitekt je mislil tudi na to in stare klopi so imele spodaj nameščene nekakšne “dušilce”. Ob zamenjavi pa so klopi tapecirane in tudi to nekoliko vpliva na akustiko. Cerkev je široka, ni pa tako zelo visoka. V bolj prazni cerkvi in z dovolj močnim glasom je normalna slišnost po vsej cerkvi. Sicer pa ozvočenje pomaga, da se sliši dovolj močno in kvalitetno, če je le prav nastavljeno. Pevci so običajno na koru, kjer so tudi klasične in električne orgle oz. klavir in se lepo sliši brez dodatnega ozvočenja. Izjema so kakšni solo vložki, če jih izvaja nekdo, ki nima dovolj močnega glasu (otrok) in moderne pevsko glasbene zasedbe. 

Bi kaj spremenili, če bi lahko?

Vsekakor bi bilo potrebno nekaj ukreniti z ozirom na te “spremljajoče prostore”: zimska kapela (če ne ob sedanji cerkvi, pa v njeni bližini), predprostor ter sanitarije, ki bi bile lažje dostopne, kot so sedaj (v zakristiji ali spodaj pri veroučnih učilnicah). Tudi sam vhod oz. vetrolov bi bilo potrebno nekoliko preurediti glede same učinkovitosti, prezračevanja cerkve in “simbolnosti portala” – glavnega vhoda v sakralni prostor. Tudi okolica cerkve je pomembna in tako bo potrebno urediti še zahodni del, kjer je sedaj zelenica ter spodnji dostop do veroučnih učilnic.

Mogoče še kakšna zanimivost, anekdota?

Mislim, da je v zadnjem času vse najbolj vznemirila kraja bakra na strehi nove cerkve. Od novembra do 21. oz. (27.) decembra nismo vedeli, kdo nam trga in krade baker s strehe. Ko so nam ga potrgali in odnesli že preko 100 m2, smo morali organizirati posebno stražo in opazovanje in smo tako dvakrat preprečili, da bi odnesli že potrgano bakreno pločevino in pregnali storilce, pri zadnjem pobegu pa je eden izmed njih izgubil mobilni telefon in tako smo ga identificirali. Naredili so ogromno škode. Cerkev in streho pa smo morali še dodatno zavarovati z alarmnim sistemom in video nadzorom. Vse skupaj je ocenjeno na več kot 20.000 evrov.

 

Irena Gantar, Andrej Brezec, foto: Drevored

Preberite tudi

Oddajte svoje mnenje

Se želite vključiti v debato? Prispevajte svoj komentar!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

© 2012 - Spletno mesto Grosuplje - Drevored.si - ureja: Zavod Drevored - izvedba: Mrož d.o.o. - tehnična podpora: Joore d.o.o.