Bo prostorski načrt v Grosupljem uničil vidro, kraljico voda?

Vidrin dom so reke in druga vodnata področja s čisto vodo, z veliko ribami ter naravnimi rečnimi obalami z vegetacijo, ki predstavljajo zaščito za njene mladiče. Vidra je tudi stalna prebivalka potoka Grosupeljščica. Ji bomo lahko tudi v prihodnje zagotovili varno zavetje za njene mladiče?

Glavni sovražnik vidre je človek s svojimi nepremišljenimi in egoističnimi dejanji.

Evrazijska vidra (Lutra, lutra) je vrsta vidre, ki živi na področju Evrope in spada med močno ogrožene vrste. Vidre so igrivi in ljubki sesalci, ki predstavljajo pravi biser rek. Pretežno se prehranjujejo z raki in ribami. Vidro redno videvamo tudi v Grosupeljski kotlini. Njen dom so plitke nižinske reke, ki ne presegajo 5 metrov širine in imajo obalno vegetacijo. Glavni sovražnik vidre je tako v preteklosti kot sedanjosti človek s svojimi nepremišljenimi in egoističnimi dejanji. Sprva se je njihovo število močno zmanjšalo zaradi lova, v sedanjosti pa je njena ogroženost povezana s pomanjkanjem okoljske ozaveščenosti projektantov, ki vijugaste reke z obrežno vegetacijo spreminjajo v mrtve betonske kanale. Njihov velik sovražnik so tudi onesnažene vode.

Vas zanima, koliko je prisotna vidra v Grosupeljščici in sosednjih vodah?

Populacija vidre je zelo prisotna po celem področju t.i. Grosupeljskega polja. To sta ugotovila tudi učenca OŠ Louisa Adamiča iz Grosuplja, Bor in Kalina Mihelič, ki sta lani na državnem tekmovanju (48. srečanje mladih raziskovalcev, ZOTKS) z raziskovalno nalogo Vidra na Grosupeljskem polju na področju biologije zasedla prvo mesto in prejela zlato priznanje. Na območju raziskave sta našla znake prisotnosti vidre na 132 različnih lokacijah, ki so bile razdeljene po vseh potokih in rečicah. Za ogled njune zelo metodološko izdelane raziskovalne naloge – KLIK. Z metodo prepoznavanja sledov sta uspela potrditi vsakotedensko pojavljanje vidre prav pod vsemi mostovi v Grosupljem. Pod osmimi različnimi mostovi sta uporabila tudi snemanje z infrardečimi kamerami, ki so v 151 dneh snemanja posnele vidre kar 52-krat. Priporočamo ogled videoposnetka – KLIK.

Se sprašujete, kaj se bo z vidro zgodilo v Grosuplju po prostorskem načrtu OPPN Grosupeljščica 1, ki predvideva kanaliziranje struge?

Iz sedaj vijugaste reke z obrežno vegetacijo bodo izginili potočni raki, potočne postrvi in druge ribe. Reka bo zaradi betonskega kanala izgubila svojo sposobnost samoočiščevanja. Zaraščene obale bodo zamenjala gola obrežja z betonskimi zidovi. Za vidro to na žalost pomeni njen konec v Grosuplju. Vidre in njihovi mladiči ne bodo imeli več hrane, zavetja in nujno potrebne čiste vode.

Zakaj je pomembno varstvo vider in njihovega habitata?

Vidre so eden izmed kazalcev kakovosti vodnega habitata. Njihova prisotnost kaže na čisto in ohranjeno okolje. Posegi, ki povzročijo izumrtje vider, bi zato morali pomeniti rdeč alarm tudi za človeka. Z njenim varstvom posredno varujemo tudi druge živalske vrste (potočno postrv in potočnega raka, ki sta prav tako zaščiteni vrsti) ter prispevamo k ohranitvi biotske raznovrstnosti.

Vidra je evropsko pomembna zavarovana vrsta živali!

Vidro varujejo tudi pravni predpisi na ravni države in Evropske unije. Po evropski direktivi  je uvrščena med evropsko pomembne zavarovane vrste živali, proglašena pa je tudi za naravno znamenitost. Republika Slovenija se je zavezala k ohranjanju vider in njenega habitata. Države, ki si jih jemljemo kot zgled (npr. Nemčija in Nizozemska) sanirajo katastrofalne posledice kanaliziranja rek s pomočjo revitalizacije. Zavedajo se tudi tega, da je reki potrebno pustiti njen naravni prostor, zato ne gradijo na obrežjih rek in njihovih razlivnih površinah.

Ljubitelji narave se zaradi nepovratnih posledic projektov, kot je OPPN Grosupeljščica 1, počutimo dolžne opozarjati na njihove uničujoče posledice za naravo. Pomembno se je zavedati, da takšni posegi ne vplivajo le na kakovost življenja živali, ampak tudi na kakovost življenja ljudi. Članek bomo zaključili z latinskim rekom: »Error hesternus sit tibi doctor hodiernus« (Včerajšnja napaka naj ti je danes učitelj.).

 

Civilna iniciativa za zadrževalnik Veliki potok

viri: Wikipedija; Mihelič, B., K. (2014), Vidra na Grosupeljskem polju, raziskovalna naloga, ZOTKS, 48. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije.