Bo glasbeno šolanje privilegij?
Vlada v svojih varčevalnih prizadevanjih in zategovanju pasu posega po krčenju javnega glasbenega šolanja, ki sedaj omogoča dostopno šolanje vsem otrokom. Napoved je zbudila veliko revolta in skrbi v širokem delu javnosti, saj se prebivalci Slovenije v primerjavi z drugimi državami nadpovprečno ukvarjamo z ljubiteljskimi kulturnimi dejavnostmi in v njih dosegamo visoko kakovost, kot so zapisali v Iniciativi za demokratični socializem. V Zvezi slovenskih glasbenih šol poudarjajo, da gre za enostransko rušenje strokovno utemeljenega in dobro delujočega izobraževalnega sistema.
Nadaljnji razvoj dogodkov in konkretni ukrepi vlade bodo seveda narekovali protestna dejanja prizadete javnosti. Objavljamo nekaj protestnih pisem:
Za komentar in dodatne informacije smo povprašali Deana Teliča Zavašnika, ravnatelja Glasbene šole Grosuplje, ki po kvaliteti sodi v sam vrh, po prostorskih pogojih pa verjetno bolj na dno glasbenih šol v državi:
Koliko otrok se izobražuje v GŠG?
V Glasbeni šoli Grosuplje se izobražuje 550 otrok.
Koliko stane izobraževanje enega učenca na mesec? (Stroški plač in vse ostalo)
Izobraževanje enega učenca na letni ravni stane 2400 EUR, na mesec torej 200 EUR. Potrebno pa je poudariti, da bi bila številka še večja, če občine ne bi zagotavljale prostorov in bi morali za prostore plačevati najemnino.
Kakšno zmanjšanje sredstev je predlagano s strani vlade in kaj to pomeni konkretno za GŠG?
S strani Vlade RS je predvideno 23% zmanjšanje sredstev za glasbene šole. To za našo šolo pomeni, da bi bilo prispevek staršev za ohranjanje enake kvalitete izobraževanja potrebno zvišati najmanj za 100 %. Torej bi prispevek staršev na letni ravni znašal najmanj 720 EUR (sedaj je letni prispevek staršev 360 EUR). Letni prispevek staršev na naši šoli je plačljiv v 9 obrokih po 40 EUR.
Koliko sredstev sedaj prejema GŠG od države in od občin?
V letu 2013 so država in občine glasbeni šoli namenile 1.085,592 EUR, kar pomeni 87%odvseh sredstev, 13% pa predstavljajo lastna sredstva (prispevek staršev, sponzorstvo in donacije).
Kakšne posledice se pričakuje v najbolj črnem scenariju?
Najbolj črn scenarij je popolna izločitev javnega financiranja glasbenega šolstva. V tem primeru bi znašal prispevek staršev na letni ravni najmanj 2400 EUR.Tragična pa je tudi 23% ukinitev sredstev, tragična predvsem zato, ker starši ne bodo zmogli plačevati tako visokega prispevka. Veliko otrok se bo izpisalo. Glasbeno šolstvo ne bo omogočeno in dostopno vsem otrokom ter bo postalo privilegij za bogate.
Kako tovrstni pritiski vplivajo na zaposlene, na starše in tudi na učence?
Tovrstni pritiski na zaposlene ne vplivajo pozitivno, saj vnašajo nepotreben nemir in negotovost. Prisoten je tudi strah pred odpuščanji. Rečem lahko, da učenci tega ne občutijo, saj učitelji svoj poklic opravljajo strokovno, odgovorno in prizadevno.
Ali imate podatek, koliko otrok se šola pri vas, ki so iz socialno šibkih družin? Ali morajo vsi plačevati šolanje, ne glede na to, da finančno tega ne zmorejo? Ali imate kakšno možnost oprostitve plačila?
Podatka o tem, koliko otrok je iz socialno šibkih družin, nimamo. Oprostitev prispevka staršev obravnavamo na podlagi pisne prošnje.
Andrej Brezec, foto: Drevored
Strinjam se, da se sredstva za takšne stvari absolutno ne bi smela krčiti, ampak glasbena šola je že zdaj za mnoge privilegij. Veliko družin je, ki ne zmorejo 40 evrov na mesec za neko dejavnost, pa to velja tudi za druge obšolske dejavnosti, športne treninge itn. V tem primeru – se pravi, če se bo to tako drastično podražilo – bi se verjetno bolj razširila dejavnost zasebnih učiteljev glasbe, nekako tako, kot je bilo z vrtci, kjer država ni poskrbela za sistemske rešitve, ampak se je raje izgovarjala, da je to stvar občin.