Šolska čajanka

Pogovor ob piškotih v šolskih klopeh o tem, kaj in koliko osnovnošolci vedo o zdravju in o aktivnem soustvarjanju bolj zdravega šolskega okolja.

Pobuda »Za zdravje mladih« deluje v smeri preprečevanja bolezni povezanih z življenjskim slogom pri otrocih in mladostnikih. V okviru pobude je Preplet – društvo za ustvarjalno skupnost, izpeljalo projekt Šolske čajanke z namenom omogočiti neposredno in usmerjeno komunikacijo na temo zdravja med osnovnošolskimi učenci in jih opolnomočiti, da podajo konkretne rešitve in predloge, kako bi lahko bolje poskrbeli za zdravje učencev na njihovi šoli.

Ali ste vedeli, da zdravje delimo kar na 7 področij:

• prehrana in gibanje,

• tobak,

• alkohol,

• duševno zdravje,

• nekemična zasvojenost (npr. internet),

• spolno zdravje,

• druge droge.

Šolsko čajanko smo izvedli na dveh šolah in vsaka je zgodba zase. Bistveno je bilo, da smo učence na delavnici razdelili v manjša omizja, kjer so se v malih skupinah lahko pogovarjali o podani temi.

O spolnem zdravju na Podružnični šoli Šmarje – Sap

24 učencev iz 7., 8. in 9. razedov je na delavnici glasovalo, katero izmed 7 področij zdravja se jim zdi najbolj pomembno in odgovor je bil “spolno zdravje”. Za mlade vsekakor zanimiva tema, z njo se prej ko slej sreča vsak, pa vendar polna vprašanj in tabujev. Na začetku so se učenci pogovarjali o tem, kaj o tej temi že vedo. Opaziti je bilo precejšnje razlike med sedmošolci in devetošolci, kar je pri pogovoru povzročalo nekaj nelagodnosti. Tema je bila nekaterim sedmošolcem precej tuja, tega še niti niso obravnavali pri pouku, nekateri devetošolci pa o tem že veliko razmišljajo in vedo.

Tema je bila nekaterim sedmošolcem precej tuja, tega še niti niso obravnavali pri pouku, nekateri devetošolci pa o tem že veliko razmišljajo in vedo.

Ko smo pričeli razmišljati o tem, kakšni projekti in aktivnosti, bi jim pomagali, da bi več vedeli o spolnem zdravju, so ideje pričele dobivati obliko in smer. Postajalo je jasno, da si želijo izvedeti več preko strokovnih predavanj, po drugi strani pa si želijo pogovora s starejšimi vrstniki, ki že imajo izkušnje. Med pogovorom smo opazili, da so različna področja zdravja za devetarje veliko bolj aktualna kot za mlajše učence. Delavnico smo izvajali proti koncu šolskega leta in veliko je bilo vprašanj o tem, kako bo, ko se bodo jeseni znašli v srednji šoli in se bodo pogosteje srečevali s kajenjem, alkoholom, drogami ter spolnostjo. Vprašanja, ki so se porodila so v času razredne ure predebatirali s šolsko svetovalno delavko. Ideje za pogovor, ki so se zdele pomembne mlajšim učencem smo izpeljali s pomočjo šolske svetovalne delavke, ki za učence 7. razredov vsako leto izvede naravoslovni dan na temo Spolnosti in čustvovanja. Ker so učenci svoja pričakovanja glede tega dneva izrazili že na čajanki, so nato po skupnem pogovoru izluščili tematike, o katerih mladi potrebujejo veliko pogovora. Glede na prejšnja leta je bilo opaziti, da so prav zaradi predpriprave in participacije učencev pri šolski čajanki, k pogovoru pristopali bolj odprto in zavzeto.

[nggallery id=277]

O duševnem zdravju na Osnovni šoli Ivana Cankarja v Ljutomeru

Na tej osnovni šoli veliko pozornosti namenjajo razvoju učilnice na prostem, zato smo se navezali na to, kako lahko učenci izboljšajo svoje duševno zdravje s preživljanjem prostega časa zunaj. V senci dreves so učenci razmišljali o tem, da si želijo več športnih aktivnosti, ki ne bi bile del rednega pouka. Fantje so bili zelo navdušeni, da bi po pouku skupaj igrali nogomet. Punce pa so si želele predvsem druženja.

Določili smo korake, ki so bili potrebni, da bi se učenci iz razreda lahko skupaj igrali po pouku:

• pogovor s starši in pridobitev dovoljenja, da ostanejo dlje v šoli,

• prevzemanje odgovornosti, da se bodo držali dogovorjene ure,

• uskladitev kdo bo prinesel žogo,

• dogovor, kdaj imajo vsi čas, da se lahko igrajo.

Zanimivo je bilo opazovati, kako so se učenci odzivali na to, da so morali sami prevzeti odgovornost za naloge, če so res želeli, da se nekaj zgodi. Nekateri s tem niso imeli težav, drugim pa je bil to kar malo izziv. Pogovor smo nadaljevali z razmišljanjem o tem, kako bi lahko v učilnici na prosterm uredili prostorčke, ki bi bili za učence prijetni in bi jim omogočali, da se družijo na prostem. Pogledali smo si nekaj fotografij vrtnih utic iz naravnih materialov. Učencem so se zasvetile oči, ko so razmišljali o različnih strukturah, ki bi jih lahko postavili v učilnici na prostem in v katerih bi se lahko igrali med odmori ter po pouku. Vsak učenec je narisal načrt svoje ute in kaj si želi imeti v njej. Ute iz vrbovih vej so bile opremljene s klopcami, dišečimi in užitnimi rastlinami ter tudi kakšno preprogo. Glede na odzive učiteljice in ravnateljice verjamemo, da bomo v prihodnjem šolskem letu kakšno uto videli tudi v učilnici na prostem.

In kaj smo se na delavnici naučili mi?

Pričakovali smo, da bodo ob uporabi metod neformalnega dela učenci z lahkoto ter sproščenostjo sodelovali v pogovorih in da bodo imeli veliko idej za izboljšanje zdravja na njihovi šoli, posledično pa tudi motivacije za uresničenje projektov ob primerni podpori. Izkazalo se je, da imajo učenci težave s komuniciranjem med seboj, ker je bilo potrebne veliko vzpodbude in poseganja v pogovor skupin, da je debata stekla. Prav tako učenci niso izkazali inovativnosti pri idejah, ki bi jih lahko izpeljali. Ko je bilo potrebno pokazati motivacijo za izvedbo projekta, je bilo očitno, da jim je odgovornost najlažje preložiti na druge in upati, da bo »šola« nekaj naredila za njih.

Izkazalo se je, da imajo učenci težave s komuniciranjem med seboj, ker je bilo potrebne veliko vzpodbude in poseganja v pogovor skupin, da je debata stekla.

Projekt nam je bil dragocena izkušnja, ker smo ugotovili, da imajo mladi milijon vprašanj in da se želijo poučiti o stvareh, ki so za njih pomembne. Ostaja nam vprašanje, kako ustvariti sproščeno in varno vzdušje, kjer lahko mladi pridobijo koristne informacije, ki jim bodo pomagale pri sprejemanju življenjskih odločitev. Obenem pa si želimo še naprej raziskovati kako opolnomočiti mlade, da bi prevzeli odgovornost za svoje zdravje in bi aktivno so-ustvarjali okolje v katerem živijo.

Lara Kastelic, Preplet – društvo za ustvarjalno skupnost