Bo Mladinski svet Grosuplje mladinski ali občinski?
V začetku leta je Občina Grosuplje na različne organizacije, ki delujejo na območju občine, naslovila pobudo za ustanovitev mladinskega sveta. Sklican je bil sestanek, ki so se ga (po pričevanjih prisotnih) precej prestrašeno in ne preveč zainteresirano udeležili predstavniki sedmih organizacij: grosupeljski taborniki in katoliški skavti, Društvo prijateljev mladine Šmarje – Sap, Študentski klub Groš, Mladinska sekcija Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve – Triglav Grosuplje/Ivančna Gorica, Slovenska demokratska mladina Grosuplje in Sožitje Grosuplje. Po predhodnem posredovanju ene od organizacij je bil na sestanek povabljen tudi predstavnik Mladinskega sveta Slovenije z bogatimi izkušnjami na področju mladinskih svetov lokalnih skupnosti (MSLS), ki je na kratko predstavil vlogo MSLS-ja in orisal proces njegove ustanovitve. Na podlagi tega Občina Grosuplje sklicuje nadaljnje sestanke, na katerih se trenutno usklajuje statut najnovejšega MSLS-ja v Sloveniji, Mladinskega sveta Grosuplje (MSG). Sliši (in bere) se odlično.
Za tiste, ki jim je koncept mladinskega organiziranja tuj, najprej nekaj besed o tem, kaj MSLS pravzaprav sploh je; gre za obliko združevanja mladih, ki jo urejata Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 42/10) in Zakon o mladinskih svetih (Uradni list RS, št. 70/00, 42/10) ter na lokalni ravni združuje mladinske organizacije, podmladke političnih strank, mladinske centre in druge organizacije, ki delujejo na področju mladih.
MSLS zastopa interese svojih članic in neorganizirane mladine nasproti lokalnim oblastem, sodeluje pri pripravi lokalnih predpisov in politik, ki vplivajo na položaj mladih, aktivno oblikuje mladinsko politiko s predstavljanjem mnenj ter dajanjem pobud, zahtev in predlogov, koordinira mladinske aktivnosti in sodeluje pri reševanju mladinske problematike na ravni države. Kot predstavnik mladih vpliva na lokalno skupnost, da se ta učinkovito odziva na potrebe mladih.Kot predstavnik mladih vpliva na lokalno skupnost, da se ta učinkovito odziva na potrebe mladih.
Če zadevo zapišem nekoliko drugače (in, priznam, nekoliko provokativno): naša Občina si je zadala cilj, da ustvari sogovornika, ki ji bo gledal pod prste na področju mladih, področju, ki je zaradi trenutnega položaja mladih eno najbolj perečih v širši slovenski družbi. Občina si želi nekoga, ki jo bo opozarjal na alarmantne številke brezposelnosti mladih, na kompleksen problem nezmožnosti mladih, da se osamosvojijo, na vse, kar bi Občina lahko in morala storiti za mlade, pa tega ne naredi, bodisi zaradi pomanjkanja (politične) volje bodisi zaradi pomanjkanja denarja. Skratka, pogumno in plemenito zastavljen cilj. Iskreno upam, da Občina resnično želi aktiven mladinski svet, ki bo delal vse to in še marsikaj zraven.
In če smo že ravno pri provokativnem - je Občina v letošnjem proračunu predvidela posebno postavko sofinanciranja delovanja MSG in za katere aktivnosti? Javna razpisa za sofinanciranje dejavnosti in programov društev in zvez za leto 2014 sta že mimo. In ker iz nič žal le redko nastane kaj več kot nič, bo MSG za zagon delovanja potreboval kaj več kot le načelno podporo Občine.
Nekje na poti do trenutnega stanja (torej točke, kjer se oblikuje statut MSG) je bilo sodelujočim organizacijam namignjeno, da si Občina MSG želi, ker (le) tako lahko pride do naziva Mladim prijazna občina, s tem nazivom pa lažje do sredstev iz različnih virov, ki bodo namenjena reševanju mladinske problematike v občini. Ker vem, da si naziva ne morejo prislužiti z delovanjem “po liniji najmanjšega odpora”, v tem ne vidim nikakršne težave. Kvečjemu prednost, saj bo morala Občina resno zavihati rokave in se lotiti izboljševanja participacije in položaja mladih v občini.
Kot (doslej le) zunanja opazovalka procesa ustanavljanja MSG vidim največjo težavo v (ne)aktivnosti mladih. Vse pobude so doslej prišle s strani Občine, sestanke sklicuje Občina, proces koordinira Občina – Občina, Občina, Občina. MSLS bi moral nastati na pobudo in kot odgovor na potrebe mladih. Mladi bi morali prepoznati stvari v svojem okolju, ki jih je potrebno spremeniti, in MSLS ustanoviti, ker bi verjeli, da je to orodje, s katerim lahko potrebne spremembe dosežejo. Pri tem pa je seveda neprecenljiva (zgolj in samo) podpora lokalnih oblasti. Če naj bo MSG legitimen pri zagovorništvu mladih v občini, bomo morali na neki točki pobudo prevzeti mladi. Ko bo čas za zastopanje interesov mladih, glavne besede ne bo mogla in smela imeti Občina. Kaj je pomembno za mlade, je odločitev mladinskega sveta oziroma njegovih članic, ne Občine.Kaj je pomembno za mlade, je odločitev mladinskega sveta oziroma njegovih članic, ne Občine.
V procesu, ki je trenutno v teku, se mi porajajo dvomi tudi glede sodelujočih organizacij. Vseh ne poznam dovolj dobro, da bi lahko presojala njihovo ustreznost, a zdi se mi, da vse le ne ustrezajo kriteriju, ki ga predvideva zakon, in sicer: V mladinski svet lokalne skupnosti se združujejo mladinske organizacije, opredeljene v zakonu, ki ureja javni interes v mladinskem sektorju, ki imajo najmanj 90 odstotkov članstva v starosti do 29 let in 70 odstotkov članov vodstva v starosti od 15. do dopolnjenega 29. leta in sedež v tej samoupravni lokalni skupnosti.
Hkrati se sprašujem, kje sta mladinska odseka grosupeljskih gasilcev in planincev? Kje so ostali politični podmladki? Kje so kulturna in športna društva?
V Sloveniji, pri čemer Grosuplje nikakor ni svetla izjema, se v projekte pogosto podamo “kot pujsi na buče” – nepremišljeno, brez izdelane strategije, ciljev in načrta. Na prvi pogled je ustanavljanje MSG še en tak primer, a to ne pomeni, da procesa, ki ga je začela Občina, mladi ne moremo uspešno zapeljati v pravo smer.
Ker provokativnemu začetku pritiče podoben zaključek, je na mestu tudi izraz iskrene želje, da je sovpadanje pobude za ustanovitev MSG z letom lokalnih volitev le naključje. Da podpora občine po jesenskih volitvah ne bo zamrla in da nastajajoči MSG ne bo izrabljen za prazne predvolilne floskule o pomembnosti mladih za trenutno lokalno oblast.
In če MSG zaživi – kaj bomo imeli mladi v Grosuplju od tega? Najbolje to ponazorijo besede iz priročnika ‘Kako ustanoviti mladinski svet lokalne skupnosti?’:
NIČ,
če se ne boste potrudili in zadeve speljali tako, da bo mladinski svet res prostor dialoga, povezovanja in nadgrajevanja idej posameznih skupin, ki same zase niso dovolj močne.
NIČ,
če se ne boste povezali v stvareh, ki res zanimajo mlade, šli skupaj na sestanek k županu in ga prepričali, da potrebujete novo igrišče, mladinski center in več možnosti za zaposlovanje mladih v vaši občini.
NIČ,
če ne boste drug drugemu zaupali in naredili načrt, kakšno korist boste imeli mladi od delovanja mladinskega sveta lokalne skupnosti.
Pa vendar VSE,
če boste s sodelovanjem, medsebojnim zaupanjem, skupnim ciljem in z roko v roki premagali vse ovire, ki so nastale med vami ter se boste potrudili za izpolnjevanje skupnih ciljev in vizije mladih, ki ste si jo na načetku zadali.
Zato naj ta zapis ne bo dvom v namene Občine ali kritika procesa, temveč poziv mladim, da izkoristimo priložnost, ki nam jo je Občina ponudila. In kot pravi slovenski rek, ne vzamemo ponujenega prsta, temveč zgrabimo celo roko.
Nina Kušar je dolgoletna članica grosupeljskih tabornikov. V zadnjih letih je aktivna predvsem na področju mednarodne dejavnosti Zveze tabornikov Slovenije, kjer aktivno sodeluje tudi pri oblikovanju smernic delovanja svetovne organizacije. Od septembra 2013 je kot predstavnica nacionalnih mladinskih organizacij članica Sveta Vlade RS za mladino, strokovnega in posvetovalnega telesa, ki spremlja, ugotavlja in ocenjuje položaj mladih v družbi, predlaga ukrepe in spremlja upoštevanje interesov mladine v mladinskih in drugih politikah na državni ravni.
Nina Kušar, foto: facebook/mladinski.svet ,
Ilustracije: Z
Oddajte svoje mnenje
Se želite vključiti v debato? Prispevajte svoj komentar!