Radensko polje
Slikovito kraško polje je najmanjše kraško polje v Sloveniji, pa vendar se na 4 km2 postavlja z raznolikimi kraškimi pojavi in pestrim rastlinskim in živalskim svetom. Radensko polje napajajo trije vodotoki, ki ga ob dolgotrajnem deževju poplavijo in spremenijo v kraško jezero, ki lahko ostane več tednov, dokler voda ne odteče skozi ponorne jame.
Temeljit krožni raziskovalni sprehod med ponori, vrtačami in retji tega kraškega polja je čudovit celodnevni izlet, ki hkrati ponuja tudi številne krajše potepe. Raziskujete ga lahko peš ali s kolesom, včasih tudi s čolnom. Razburkajte svojo domišljijo ob razvalinah gradu Boštanj ali ob skrivnostnih temnih ponorih Zatočnih jam. Povzpnite se na osamelec Kopanj in posedite za staro kamnito mizo, za katero se je branja učil tudi France Prešeren, pri bližnjem studenčku pa se lahko odžejate z zdravilno vodo. Ribiči imajo svoj kotiček ob bajerju Cegovnica. Lepo povabljeni v svet, ki vas bo ob vsakem obisku presenetil z drugačno podobo. Poleti se boste sprehodili med cvetočimi travniki in presušenimi strugami prav tam, kjer boste spomladi in jeseni po obilnejšem deževju lahko zabredli v vode presihajočega jezera in pozimi občudovali ledene vzorce, ki jih ustvarijo ponikle vode.
“Nisem, kar se zdi.
Če me hočeš spoznati, sezuj čevlje, postani ptica ali riba
… in zabredi v moje vode.”(Sandi Zalar)
dostop
Radensko polje se nahaja približno 3 km jugovzhodno od Grosuplja. Iz Grosuplja sledite oznakam za smer Krka in v vasi Veliko Mlačevo zavijete proti jugu na glavno cesto v smeri Račna in Videm Dobrepolje. Kraško polje se nahaja vzhodno vzdolž omenjene ceste.
Irena Gantar, foto: A.B., Zoran Kovačević, Drevored.si
Oj, prečudovito Radensko polje! V vsakem letnem času ob vsaki uri dneva je zanimivo in drugačno. Če le ne bo preveč oblegano in res upravljano kot se spodobi za krajinski park.
Spoštovani ge. Jelki in vodstvu Drevoreda!
Ne se bat’, da bi bilo preveč turistov na Radenskem polju. Po izkušnjah zadnjih 10 let lahko po mojem mnenju vse pohodnike obvladajo trije kolikor toliko sposobni, predvsem pa osveščeni ljudje.
Bi bilo pa dobro, da bi se morda tudi tisti, ki delajo reklamo za Radensko polje, prav tako pa tudi pohodniki/turisti vprašali, kaj lahko prispevajo temu okolju, da ne bi bilo v tako slabem stanju kot je. Prepričan sem namreč, da se bo narava (v kolikor se že ne – poplave, ekologija, bolezni …) nekoč zelo maščevala nad početjem, ki se še posebej dogaja v zadnjih desetletjih PREDVSEM zaradi sistematičnega nerazumevanja tega območja in zavestnega ŽRTVOVANJA “za odlaganje civilizacijskih (NEKULTURNIH!) nečmrtnosti” pretežno urbanega dela Grosupeljske kotline.
Zato menim, da bi bilo dobro, predno nadaljujejo s svojim delom in obiski, da si preberejo zapise na spletni povezavi
http://pgd-zagradec.si/index.php/zgodovina-lobka-in-zagradca/o-radenskem-polju.
Pa lep pozdrav Jelki in Drevoredu!
J€žek Zagraški