Prenovljena hiša na mrzlih njivah

Tokrat smo obiskali prenovljeno tipsko hišo iz sedemdesetih let, eno tistih, ki jih v naših krajih in drugod po Sloveniji kar mrgoli, v tem času pa so mnoge izmed njih “zrele” za prenovo. Vas zanima, kako je lastnikom uspelo, da kvaliteta bivanja po prenovi ni niti primerljiva s prejšnjo?

Po letu 1960 se je v Sloveniji začela intenzivna gradnja novih zasebnih hiš, ki z videzom avtohtonih slovenskih hiš niso imele nič skupnega. Zgrajene so bile po tipskih načrtih in vzoru hiš iz mest in ne kažejo prav nobenih arhitekturnih značilnosti kraja. Saj veste, tiste ogromne škatlaste hiše, z dvemi doooolgimi ozkimi balkoni, garažo spodaj in kupom prostorov zgoraj, med katerimi običajno ni prostora za malo večji bivalni prostor. Običajno težko sledijo tudi drugim sodobnim principom bivanja in marsikateri lastnik si ob prenovi postavlja vprašanje, kako izboljšati kvaliteto bivanja.

Mrzle njive

Mrzle njive so naselje takšnih hiš, ki je v sedemdesetih letih zraslo v Grosuplju. Lastniki se še dobro spomnijo medsosedskega prijateljskega vzdušja, ki je takrat vladalo med gradnjo. Veliko so gradili sami, si pomagali in izposojali opremo. Nekdo je imel mešalec, drugi kalup za vlivanje ploščic, tretjemu je od zidave ostal kup peska. A žal ostaja na ta čas tudi grenek spomin, saj je novo naselje zraslo na zelo rodovitnih tleh doline, zemljišča pa so bila takrat za mali denar odkupljena od tedanjih lastnikov, kmetov.

Energetska sanacija

Velik problem tovrstnih hiš je, da so energetsko zelo potratne. K temu predvsem pripomorejo slaba toplotna izolacija, velikost (običajno so predimenzionirane) in razporeditev prostorov, saj se znotraj toplotnega ovoja stavbe običajno nahajajo tudi prostori, ki ogrevanja nebi potrebovali (garaža, shramba …). V hiši, ki smo jo obiskali na Mrzlih njivah, živita dve generaciji, zato je prostor dobro izkoriščen, zelo pa pogrešajo večji bivalni del. Ko bo na vrsti prenova notranjosti, bodo s preboji sten pridobili tudi tega. Nekdanjo garažo, ki je za sodobne avtomobile postala pretesna, so preuredili v mini fintnes, ki z novo funkcijo dobro služi domačim športnim navdušencem. In avto? Ta odslej domuje v lično oblikovanem nadstrešku na dovozu.

    

Lastniki so s prenovo fasade in ostrešja temeljito izboljšali energetsko učinkovitost hiše. Obstoječe ostrešje s 30 cm izolacije so ob menjavi kritine preuredili v prezračevano ostrešje, ter mu dodali dodatnih 6 cm izolacije. Na fasado so na obstoječi porolit dodali 10 cm kamene volne, okna so dvoslojna lesena. Izolirali so tudi balkone, s tem preprečili toplotne mostove in hkrati za dobrih 15 cm razširili balkone. Na njih je zdaj dovolj prostora, da ob kavi uživaš v dopoldanskem soncu.

Letošnja zima je pokazala, da je letna poraba za ogrevanje kar sedemkrat manjša.

Staro peč na olje so zamenjali za sodobno toplotno črpalko (zrak-voda), ki s starimi radiatorji odlično sodeluje. Za vsak slučaj so si v bivalnem prostoru omislili še kamin, za morebiten romantičen zimski električni mrk. Pred prenovo so za ogrevanje hiše povprečno porabili okoli 3500 eur. Letošnja zima (druga po prenovi), ki je bila po dolgem času spet tista prava, je pokazala, da je letna poraba kar sedemkrat manjša. S takšno učinkovitostjo, se jim bo finančni vložek  povrnil že v štirih letih. Brez skrbi, podatki so točni, saj lastnik preko računalniških grafov redno spremlja gibanje porabe v odvisnosti od zunanjih temperatur.

Prezračevanje

Pri prenovi ne pozabite na zrak v prostoru. Vsako minuto ga vdihnete vsaj 16x.

V Sloveniji se ogromno govori o toplotni izolaciji fasad, izolacijskih oknih in vratih, zelo malo pa je govora o tem, da takšna prenova spremeni bivalno okolje. Ste že kdaj slišali nasvet, da naj bi stanovanja zračili sedemkrat dnevno? Imate čas za to? Ne, okno preprosto pustite priprto. Kaj vam pomaga izolacijsko okno, če mora biti zaradi vlage in slabega zraka v prostoru stalno odprto. Pri prenovi hiše v mrzlih njivah so razmišljali tudi o prezračevanju . Lastnik je za preučevanje prezračevalnih sistemov na internetu porabil kar celo leto in na koncu ugotovil, da jim najbolj ustreza decentralizacijsko prezračevanje brez rekuperacije. Pri njem dovod svežega zraka poteka preko prostora za rolete, brez dodatnih cevi, odvod zraka pa je speljan v nekdanjo dimniško tuljavo. V podstrešnem prostoru se nahaja enotna naprava, ki kontrolira vsebnost vlage in CO2 v bivalnih prostorih. Kakšno prezračevanje najbolj ustreza vašim željam in potrebam, boste ugotovili sami, vsekakor pa pri prenovi ne pozabite na zrak v prostoru. Vsako minuto ga vdihnete vsaj 16x.

   

Barve in materiali

Pri izboru fasadnih barv in načrtovanju okolice so za nasvet prosili strokovnjaka. Arhitektka jim je svetovala kombinacijo barve gline s svetlo sivo. Z močnejšim barvnim odtenkom so na hiši poudarili balkonske niše in vhod. Barvno shemo hiše so dopolnili še z macesnovimi okni in lesenim nadstreškom.

Vrt

Eden od problemov hiš na mrzlih njivah je tudi dejstvo, da ob veliki hiši ostane malo prostora za vrt. A problem nikakor ni nerešljiv. Lastniki so s premišljenim oblikovanjem ob hiši uredili tri parkirna mesta, prostor za domači vrt, obdržali stari romantični vrtni paviljon in si uredili tudi sodoben kotiček za druženje na prostem, ki mu poveljuje ročno izklesan monument – vrtni umivalnik. Ta kotiček je po besedah lastnika ena glavnih pridobitev prenove. Kamnita je tudi sodobna ograja, ki jo nežno prerašča različno zelenje. Da ima lastnica veselje in posluh za rastlinje, dokazujeta razbohoten zelenjavni vrt in bogat svet cvetlic, lončnic, grmovnic  … “To je moj odklop, moja relaksacija po delu v pisarni,” nam pojasni svoje navdušenje. Pri načrtovanju vrta je kljub bogatemu znanju upoštevala nasvete krajinske arhitektke.

   

   

 

Irena Gantar u.d.i.a., foto: Drevored