Grosupeljska Toskana
Ribničanka, ki je v grosupeljskih gričih našla svojo Toskano, je v oktobru razstavljala svoje fotografije v Mestni knjižnici Grosuplje. Njeno razstavo gosti tudi naše spletno mesto. Njene fotografije so vsekakor navdih, da na sprehodih opazujemo z drugačnimi očmi. Snežana Filipovič svoj občutek za lepo preliva v fotografijo, za katero zna najti dober motiv. To so opazili tudi na natečajih, kjer je prejela že nekaj nagrad.
Naravo začutimo, če si vzamemo čas, in uživamo v njej, če ne divjamo na cilj, ko gremo na izlet, ampak se vmes ustavljamo, trenutke užijemo.
»Sem med tistimi, ki jim narava veliko pomeni. Tam si polnim baterije in ker tam preživim veliko časa, je večina fotografij s tega področja. Naravo začutimo, če si vzamemo čas, in uživamo v njej, če ne divjamo na cilj, ko gremo na izlet, ampak se vmes ustavljamo, trenutke užijemo. Vedno znova me navduši kreativnost narave, ki ji človeška domišljija nikoli ne bo kos. Pomirja me občutek bližine oaz, v katere se lahko zatečem, ko se želim nadihati svežega zraka in umakniti iz vsakdanjika…«
Povzeto iz intervjuja avtorice Zdenke Mihelič, za Rešeto, glasilo Občine Ribnica Snežana o našem koncu in o razstavi
Poleg gora je ena od omenjenih oaz v katere se umaknem iz vsakdanjika tudi oaza med Brezjem pri Grosupljem, Seli pri Šmarju in Ponovo vasjo, kjer so nastale fotografije, ki so bile v mesecu oktobru 2011, na ogled na razstavi “Grosupeljska Toskana”, v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje. Poleg slikovitosti tega dela kmetijskih površin, je idejo primerjave s Toskano vzbudilo zavedanje, da je tudi pri nas lepo in če ni časa (ali sredstev) je možno s čudovitimi prizori dušo »nahraniti« tudi doma. Upam, da tudi kmetovalci sami, kljub obilnem delu utegnejo užiti lepote, ki jih skupaj z naravo nudijo sprehajalcem na svojih poljih.
Njihove skrbno zasejane neskončne vzporednice v zgodnji rasti pritegnejo pozornost z vzorci, kasneje pa se zlijejo v enotna pokrivala, ki mehko valovijo čez pokrajino. Ob vsakem obisku kažejo drugačno podobo, v neštetih odtenkih barv,ki se prilagajajo delu dneva, vremenskim vplivom in letnim časom.Tudi pri nas je lepo in če ni časa (ali sredstev) je možno s čudovitimi prizori dušo »nahraniti« tudi doma.
Irena Gantar, foto: Snežana Filipovič / Fotografij ni dovoljeno uporabljati brez dovoljenja avtorice!
I FEEL GROSUPLJE.
So do I
Grosuplje. Na sončni strani Koščakovega hriba.
Skoraj ne bi verjel, da je to pri nas. Tukaj, deset minut hoje iz mesta.
Ujeto s takim: romantičnim, žensko – senzibilnim pogledom. Bravo Snežana in hvala.
Hvala Andrej.
Ko se narava spet prebudi, priporočam obisk – ne bo vam žal…
“Lepa je ta zemlja, kdor je bil rojen tukaj, jo mora ljubiti.” Louis Adamič
Pa še kako prav je imel tale Lojze
Fantastične fotografije! : )
LP,
e
Prečudovite slike – res človek težko verjame, da je to tukaj – čisto blizu ….. Nč kaj, lepo naravo mamo , treba jo je čuvat