7 lokalnih in Patricija Kastelic

Patricija je ustvarjalno in optimistično dekle z Velikega Mlačevega, ki računa, da bo nekje do poletja diplomirala na Fakulteti za dizajn, smer notranja oprema – arhitektura prostora.

Trenutno ima kot absolventka veliko časa za svoje številne hobije: grafično oblikovanje, šivanje, fotografijo, izdelovanje nakita, risanje, slikanje … Pravi, da ji vloga zagrizene Groševke (še eno leto bo v upravnem odboru Študentskega kluba GROŠ) res ustreza in se je v njej našla bolj, kot je pričakovala. Verjame, da ji bosta kreativa in samosvojost v življenju služila, trenutno počasi in previdno dela na svojem brendu in, če boste kje slišali za eno Pistacijo, ki dela hude moške srajce ali pa kaj takega, bo to najbrž ona. Patricija preprosto verjame, da bo živela udobno, da ji bo lepo in bo uresničila svoje sanje. Verjame, da bo pač tako, saj poskuša v vsakem dnevu najti nekaj lepega.

1. Moj najljubši lokalni kotiček je … 

Pravzaprav ne vem. Težko bi se odločila. V Grosuplju ni kotička, ki bi mi bil 100 % povšeči in bi brez pomisleka trdila, da je to ta. Rada sem v Grošu, ampak spet ne morem tam viseti cele dneve. Tudi v Europi sem dostikrat. Tam se tudi počutim domače, ampak spet to ni čisto to. V Pupi sem zaradi rokometašev. Bom pustila lokalne kafiče na strani, pa bom izbrala knjižnico. Čeprav ne berem. Imajo pa udobne fotelje pa velika okna in zanimivo arhitekturo. Dostikrat pridem tja že samo zaradi miru, ki ga imam tako zelo rada in zaradi tega, ker lahko tam celo dopoldne prelistavam Burde. Torej izberem knjižnico.

2. Največji car v Grosupljem je …

Navijač Mare. Ker je povsod. Kamorkoli greš, ga srečaš. Pa naj bo to na katerikoli tekmi v Grosuplju ali pa v Šparu, kjer te žica za prevoz, ali pa v Pupi, ko si zvečer na pijači. No ja, pa še eden redkih Grosupeljčanov je, ki ima olimpijsko medaljo!

3. V lokalnem okolju mi gre na jetra …

Da imamo v ožji okolici Grosuplja najmanj 25 lokalov, pa ni enega, ki bi se po svoji ponudbi in ureditvi drastično razlikoval od drugega. To mi ni všeč, ker ni niti enega lokala, za katerega bi brez pomisleka rekla, da je moj najljubši in bi šla s kolegi vsak dan tja na kavo. In to, da nimamo neke kvalitetne urbane javne strukture, ki bi množično privabljala lokalce na klepet in kratkočasenje. Nimamo infrastrukture, ki bi bila sposobna na enem mestu združevati več različnih okusov. Imamo športno dvorano, tja hodijo navijači. Imamo kulturni dom, tja hodijo pevci in folkloristi na vaje. Pa imamo seveda lokale. Velikoooo lokalov

4. Preselila bi se …

V Ljubljano. To pa ja! In se tudi bom. Tam bom živela nekaj časa, ob sobotah hodila v mesto na tržnico, se vozila z bicikljem, šla v center na kavo in vse mi bo na dosegu trole. Ampak potem se bom preselila nazaj v Grosuplje in se tu ustalila. Vsaj zaenkrat je plan tak. Ampak bom videla, kaj bo iz tega nastalo. Ne maram delati planov, zato se lahko še vse obrne.

5. Če bi znala čarati …

Bi v Grosuplju načarala eno veliko reko ali pa jezero, da bi lahko poleti vsi notri namakali svoje riti.

6. Nujno morate videti …

… kakšne dobre umetnine se včasih najdejo v knjižnici ali pa v galeriji. Včasih so tako dobre, da me prime, da bi tudi sama kdaj postavila kakšno razstavo v naši mestni galeriji. Ampak najprej se moram odločiti, kaj bo na razstavi. Imam čisto preveč hobijev, da bi se lahko kar tako odločila, kaj bi razstavljala.

7. Lokalna modrost …

Je izjava moje mami. Z bratom dvojčkom naju je v času noči čarovnic strašila, da včasih kakšna čarovnica pride naokrog in vzame taporedne otroke in jih vrže v požiralnik na Radenskem polju. In potem je bilo mene na 31. oktober vedno strah zaspati, ker sem se bala, da bo kakšna čarovnica vzela mojega bratca.

foto: osebni arhiv Patricije Kastelic