7 lokalnih in Maša Tiselj

V Grosuplje se je preselila v najstniških letih in po desetih letih »rednega« bivanja v Grosupljem, je pred kratkim postala vikend-Grosupeljčanka, saj med tednom živi v Ljubljani.

Vsestranska Maša je nekdaj plesala irske plese, step in jazz balet, pri 6-ih letih je začela obiskovati malo glasbeno šolo in pri 13-ih debitirala v SNG opera in balet v Ljubljani v operi Tosca kot solistka. Danes je absolventka študija Mednarodnih odnosov, vodi prireditve, piše scenarije. Na odru je veliko, nastopa malo tu in malo tam. S prijateljico Tanjo ju druži strašanska ljubezen do muzikalov, zato kot duet Muzikalki s to pevsko-plesno-gledališko zvrstjo pogosto navdušujeta in nasmejita občinstvo. Svoj glas posoja junakom iz TV risank, trenutno pa jo v vlogi mlade Elze lahko slišite v animiranem celovečercu Ledeno Kraljestvo.

1. Moj najljubši lokalni kotiček je…

Ob tveganju, da izpadem zapečkarska, bom rekla, da naša hiša. Sploh zdaj, ko sem čez teden v Ljubljani, se je fajn za vikend vrniti v topel domek, pockrljati našo psičko, pogledati kakšen film z družino ipd.  Poleg našega doma, bi pa omenila še kulturni dom, nanj imam tudi lepe spomine, zaradi vseh nastopov in predstav, ki sem jih ali odigrala na njem ali gledala med publiko.

 2. Ko smo bili mi mladi …

…, nam ni bilo tako lepo kot je vam danes, bili so težki časi, mi pa smo bili bolj pridni, bolj zagnani, bolj sočutni, tale današnja mladina je pa grozna, sploh ne veste kaj bi, ker imate vsega polno rit«, bom najbrž govorila mladim, ko bom že stara teta. Kot govorijo stare tete danes in kot so govorile stare tete pred njimi. Za enkrat sem pa še sama dovolj mlada in bom raje tiho (-:

3. Če bi znala čarati …

…, bi počela marsikaj, tudi kakšno bi ušpičila. Ampak, ko smo že ravno v rubriki 7 lokalnih – v Grosuplju bi ustanovila čarovniško šolo. In na vso moč bi se trudila, da bi Grosuplje postalo svetovna čarovniška prestolnica. Spodbujala bi čarovniški turizem, imela bi svojo čarovniško oddajo, izdala bi knjigo urokov, oz. več teh, če bi prva postala uspešnica. Naslov ene izmed njih bi lahko bil »Male čarovnije za čiščenje svinjarije«. Notri bi bilo vse živo od urokov za čisti dom, do urokov za izkoreninjenje korupcije, za vse vrste svinjarij pač.  Ja, pestro bi bilo.

4. Če bi bila županja, bi …

… se tako Grosuplju kot meni osebno najbrž bolj slabo pisalo. Nimam namreč ne živcev ne znanja za tak položaj. Ampak dobro, če bi že morala biti županja, bi se najbrž poskusila zgledovati po županu Reykjavika – Jonu-u Gnarr-u, ki so ga v nekem članku, ki sem ga prebrala, označili za najbolj kul župana na svetu. Dugače igralec in komedijant je kandidiral tako malo za hec (oz. marsikdo je mislil, da je njegova kandidatura šala). Med volilno kampanjo je obljubljal zastonj brisače na bazenih, polarnega medveda v živalskem vrtu ipd. ter tako opozarjal na absurdnost tovrstnih kampanj – in zmagal. Kar pogooglajte ga, tipo je res faca. Ampak letos ne bo več kandidiral. Saj človek ga razume …

 5. Nujno morate videti …

… ognjemet na Brvacah za Novo leto. Oz. prej ognjemete, saj človek sploh ne ve, kam bi gledal, toliko je tega. Res noro. Tako, da lahko potem, ko s kolegi gledaš ognjemet z Ljubljanskega gradu ves pameten oznaniš »da to ni nič, še pri nas na Brvacah je več pompa.«

6. Lokalna modrost …

Kadar Grosupeljski občini denarja primanjkuje, v njeno naročje se davek od Eurojackpota vsuje. Zdaj  bo potrebno pa ta denar samo še pametno porabiti. Če bi bila jaz županja … 

 7. Najboljši lokalni žur …

Ko se pri nas doma spravimo igrati kakšno družabno igro (npr. Activity), sicer je to bolj privat žur, ampak ga pa zmaga. Smeha polna streha. No, če smo že začeli zapečkarsko, pa še končajmo tako (-;

Irena Gantar, foto: Tanja Pečenko