7 lokalnih in Ema Perme

Ema živi v duhu premikanja in mladosti. Do 28. leta je živela v Grosupljem, potem dobrih 10 let v štajerski prestolnici, kratek čas v Zagrebu, od 2006 spet v Grosupljem, v ‘Hiši nasprot’ sonca’.

Njena profesionalna pot je povezana s potovanji, kar ji je v neizmeren užitek, delo pri tujih delodajalcih je bilo v povprečju boljša izkušnja: v Zagrebu, Črni Gori, Makedoniji, Oslu. Kot univerzitetna diplomirana pedagoginja in profesorica sociologije je svojo pot začela v VIZ Višnja Gora, skoraj 25 let pa deluje v praksi in razvoju izobraževanja odraslih. Zdaj na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, vodi in koordinira mednarodne projekte: OECD – Strategija razvoja in uporabe spretnosti, kjer Slovenija sodeluje še s petimi državami EU in primerja delo razvoja v praksi. Četrti mandat (od 2010) je predstavnica Slovenije v delovni skupini pri Evropski komisiji za področje izobraževanja odraslih (prenos in izmenjava dobrih praks, načrtovanje razvoja in potrebnih ukrepov za izboljšave). Dejavnosti, ki jih je razvijala v Sloveniji so: Borza znanja, Središča za samostojno učenje, študij na daljavo v formalnih programih izobraževanja, delavnica s priročnikom: Odrasli se učimo drugače …, drugi priročniki, programi za izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev o učenju odraslih, metodah dela ipd.

Njen prosti čas je tudi čas za premikanje, če ne po svetu, potem doma, vedno ji je veselje pogledati reči, ki dišijo po tradiciji in ljudskem izročilu, tudi domačo in umetnostno obrt. Vsako leto se vključi vsaj v en tečaj, katerekoli vsebine, pri gospe Mari v Grosupljem se je učila izdelave krpank. ‘Igranje’ z jezikom, literatura vseh vrst, je prepotrebna na njenem vsakdanjem jedilniku življenja – najbolj v rabi zaenkrat za službene namene.

1. Moj najljubši lokalni kotiček je …

Gibanje (s kolesom, peš) v Grosuplju in okolici je eden najljubših delov življenja v kraju, poleg prireditev in dogodkov, (glasbenih, recitalov, razstav…) . V centru obožujem Mestno knjižnico, kjer nisem zelo pogosto, je pa vedno znova izjemno doživetje zaiti v kraju v ta hram kulture, saj je kot vezivo za branje in odpiranje obzorij.

Od družabnih kotičkov za posedanje in klepet imam poleti rada Europo, pozimi Flet. Ko potrebujem mir za razmišljanje, kolesarim naokrog ali obiščem goro s 500 leti zgodovine. Čeprav sem se pri Magdalenkah uspela zadržati kratek čas, so dame tega zbora vedno moj topel objem, ki ga zmorejo gospe najlepših let, različnih poklicev, hobijev in življenjskih usod.

2. Ko smo bili mi mladi …  

Ko smo prerasli otroška leta, je mladost kipela od druženja in posedanja na stopnicah v centru Grosuplja, zvoki kitar in petja so spremljali poletne večere. V prijateljskih družbah, ki jih ni bilo malo, smo tešili potrebo po druženju ob muziki in organizirali kar nekaj odmevnih domačih zabav. O podrobnostih kdaj drugič ;-))) S prostovoljnim delom smo prenovili takratni prostor za mladinski klub … Me zgrabi čista nostalgija, ko razmišljam o taborniških vrednotah, potrebi po povezanosti, pristnemu sodelovanju …

3. Največji car v Grosupljem je …

Ker carjev v Grosupljem nismo imeli, je dobro, da kdaj koga kar okličemo, da bo zgodovina pestrejša ;-))) Za današnji čas si mislim, da so carji vsi, ki na različnih področjih dosegajo vrhunske rezultate, če s tem krepijo lastnega duha in druženje v kraju, promovirajo ali kako drugače prispevajo k razvoju kraja. Ker je moje področje dela izobraževanje, se bom zadržala v teh vodah: za mene so vsi, ki delajo profesionalno ali prostovoljno na področju kulture, izobraževanja, ohranjanja tradicije kraja, športa in skrbijo za druge aktivnosti, ki krepijo dobre odnose, ohranjajo obče človeške vrednote, CARJI GROSUPLJA.

4. Če bi bila županja, bi …

… bil mandat prekratek za vse, kar bi želela, da se razvija in ureja v kraju za dvig kakovosti življenja z urejanjem infrastrukture, krepitvijo malega gospodarstva, tudi zelenega, razvoja kulture, obujanja tradicije, razvoja turističnih točk …
Potrebujemo celosten projekt, ki bi vključil priznane strokovnjake s področja arhitekture, urejanja krajine, kulture, psihologije bivanja, zelenega gospodarstva, spodbujanja malega gospodarstva, urejanja turizma in znamenitosti, domače in umetnostne obrti, pospeševanja dviga bivanjske kulture … tudi s pomočjo tehnoloških pridobitev, s katerim bi oblikovali celosten načrt razvoja kraja. V zbiranje idej bi bili vključeni krajani vseh starostnih skupin. Pridobili bi evropska sredstva iz različnih shem in podprojekte med seboj povezali v celoto.
Veliko bi se ukvarjala z ureditvijo transparentnosti vseh postopkov rabe občinskega denarja in vključevanjem ljudi z znanjem in izkušnjami različnih področij, ne le trenutnih lokalnih veljakov.

Ker zaveza ekološki zavesti velja, se v Ljubljano vozim z vlakom, ampak dostop do vlaka je vse prej kot prijazen za gospe v petkah in v prestolnico ni mogoče priti urejen, če ne vzameš s seboj dodatne torbe, železniška postaja je potrebna obsežne prenove … kaj vse vidim po Evropi, celo na Portugalskem …

5. Nujno morate videti …

Grosuplje z okolico in občina imata precej znamenitosti in nujno si vzemite čas, če si ga še niste, da si podrobneje ogledate notranjost Mestne knjižnice, se udeležite kake razstave, prireditve, nastopa glasbene šole, recitala, predstavitve različnih umetnikov, petja … Županova jama je zaznamovala kraj, do nje vodi romantična makadamska cesta; Magdalenska gora in najdišče sta nam dala grb; Radensko polje s svojo spreminjajočo podobo, floro in favno je velika naravna posebnost; Kopanj je bil nekoč inspiracija celo za Prešerna; Koščakov hrib je drugačna rekreacijska točka; Stari mlin v Brinju je zaščitena stavba v spomin na pomembno obrt, ki je vzdrževala življenje v okolici; na Staro pošto smo že skoraj pozabili …

6. Lokalna modrost …

Verjetno jih je nekaj ostalo v ustnem izročilu in na starih razglednicah, meni je vse ljubši: ‘Razmišljaj globalno, deluj lokalno’. Želim si, da bi obdržali v kraju vse mogoče talente in eksperte in dali drug drugemu priložnost, da pogledamo čez plot in pohvalimo sosedov vrt, se od njega še kaj naučimo in sosedu z veseljem povemo, kako pa nam uspeva.

7. V naših krajih bi postavila spomenik …

Nekoč smo že začeli s projektom ‘mesto kipov’. Postavljanje spomenikov bi prepustila načrtovalcem celostne podobe razvoja kraja, potrebno je oblikovati koncept, katera področja ali ljudi je pomembno obeležiti s klesanjem kamna. Tako, na pamet, se načrtovanja postavljanja spomenikov ne bi lotevala. S krožišči smo že zavozili raven posluha za višjo raven kulture.

foto: osebni arhiv Ema Perme