7 lokalnih in Jana Roštan

Jana prihaja iz Velike Loke in je že vse življenje občanka naše občine. Verjetno jo poznate kot urednico Grosupeljskih odmevov in aktivno članico Študentskega kluba Groš. 

Že kot študentka je pričela z delom na Občini Grosuplje in aktivno sodelovala tudi v Študentskem klubu Groš, kjer je z upravnim odborom kluba organizirala najrazličnejše izobraževalne, športne in kulturne projekte. Danes je diplomantka politologije in študentka podiplomskega študija, zaposlena na Občini, kjer pokriva predvsem področje odnosov z javnostmi, zato lahko večkrat berete njene zapise v lokalnem časopisu Grosupeljski odmevi, kjer je bila kratek čas tudi v.d. urednika. To je delo, ki ga, kot pravi, z veseljem opravlja.

Vsako leto se veseli tedenskega dopusta na morju in poležavanja na plaži, zelo rada pa obišče tudi katerega izmed večjih mest. New York jo je prevzel, še preden je prišla do njega: “Ko sva s kolegico sedeli zadaj v taksiju na poti z letališča proti New Yorku in ko sva prvič zagledali Manhattan, bilo je ravno na Williamsburškem mostu, sva se spogledali, obe s solzicami v očeh, sreče seveda.” Veliko bi imela povedati tudi o Kubi, ki jo je obiskala v sklopu študija politologije, svojo magistrsko nalogo pa še piše …

1.) Moj najljubši lokalni kotiček je …

Hmm, vsako leto se veselim prvih spomladanskih dni, spomladanskih sončnih žarkov in kramljanja ob kavicah … Najpogosteje v kavarnici Evropa ali Flet. Rada se odpravim tudi na kratek sprehod na bližnji hribček z razgledom na našo vasico.

2.) Ko smo bili mi mladi …

Ko smo bili še MAJHNI (ha, ha) … s puncami smo se igrale zdravnice, frizerke … sama sem bila vedno odvetnica ali sodnica, pletle smo zapestnice, skakale gumitvist, se igrale z Barbikami in poslušale Hajdi … vsi otroci na vasi pa smo se šli večkrat tudi »policaje in lopove«. Kasneje so prišle na vrsto računalniške igrice, meni takrat najljubša Rayman, prav neverjetni pa so bili jojo-ti … Imeli smo jih prav vsi in med vsakim odmorom v šoli smo z njimi stopili na hodnik in se igrali.

3.) Če bi bila županja, bi …

Navdušena sem nad aktualnimi projekti zdajšnjega župana, dr. Petra Verliča, še posebno nad športnim parkom, ki bo nastal v bližini Sončnih dvorov in nad predvideno ureditvijo centra Grosupljega. Menim, da bo večji prostor s športnimi in rekreativnimi površinami ter trim stezo veliko doprinesel vsem občanom … Prav tako naša občina potrebuje večjo kulturno dvorano, ki naj bi nastala v sklopu centra Grosupljega. Zelo mi je všeč tudi vizija Kolodvorske ceste, ta naj bi namreč postala peš cona … Menim, da bo na ta način Grosuplje res postalo mesto, kot si ga želimo. Seveda pa vse ob svojem času, odvisno od finančnih zmožnosti, čarobne paličice v realnosti žal ni, čeprav bi si jo včasih želeli.

4.) Preselila bi se …

Pustimo se presenetiti, kam me bo odpeljala življenjska pot. Vedno sem bila navdušena nad državami severno od nas pa tudi nad ZDA in Avstralijo … Vendar moram reči, da mi postaja vedno bolj pri srcu naša država Slovenija. Še nedolgo nazaj sem govorila, če bom že živela v Sloveniji, bo to zagotovo Ljubljana, sedaj pa sem vedno bolj navezana na našo občino Grosuplje. Če si jo zamišljam še z novim športnim parkom, preurejeno Kolodvorsko cesto in novo kulturno dvorano, se mi zdi, da bo življenje v naši občini res prijetno in prijazno. Seveda so še številne druge potrebe, za katere mora poskrbeti lokalna skupnost, da je za njene občane dobro poskrbljeno … Lahko rečemo, da se v naši občini veliko dela na urejanju cest, zgradila se bo čistilna naprava, uredila kanalizacija, dobili pa bomo tudi prepotreben prizidek k zdravstvenemu domu.

5.) Nujno morate videti …

Mene so navdušile nove kolesarske poti po naši občini, ki jih najdete na spletnem portalu Gremo na pot. S kolesom se lahko popeljete po grosupeljski družinski kolesarski poti, po sledeh starodavnih Ilirov (pot nas popelje mimo Magdalenske gore), v objem cvetlic in metuljev (mimo Radenskega polja) ali pa pozdravite netopirje v Županovi jami. In, ja … resno razmišljam, da bi začela kolesariti.

6.) Lokalna modrost …

He, he, »bela Ljubljana, zeleno Grosuplje« ali pa »Kjer se konča Ljubljana in pričenja mehkoba dolenjskih gričev in zelenih dolin, kjer se mestni utrip prepleta s podeželjem, tu smo doma v občini Grosuplje.« – to so fraze, ki ste jih verjetno že slišali, in sicer od našega župana, dr. Petra Verliča. Všeč so mi!

7.) Če bi znala čarati …

Hmm, vsi ljudje bi bili polni radosti in ljubezni. Za začetek bi verjetno kar na hitro postavila športni park in uredila center Grosuplja tako, kot sem že omenila zgoraj … In naši občini bi pričarala veliko več sonca, prepogosto meglo pa odčarala.

Irena Gantar, foto: osebni arhiv Jane Roštan