Razvada ali zasvojenost?

Navade nam mnogokrat lajšajo življenje – kot npr. umivanje zob, delovni ritem v službi med tednom, jutranji sprehod s psom … Lahko pa navade delujejo proti nam – npr. navajeni smo, da jemo zajtrk takoj, ko vstanemo – včasih nam je to lahko naporno, če npr. zmanjka kruha ali se pokvari mleko za prvi obrok.

Kdaj pa neko navado »proglasimo« za razvado?

Če ugotovimo, da so nam določene navade ovira, oz. nam preveč grenijo življenje, potem se je potrebno naučiti drugače – ali večje fleksibilnosti, ali pa novih navad.  Kdaj pa neko navado »proglasimo« za razvado? Ko nam je v užitek, a je zraven tudi nekaj destruktivnega, ali pregrešnega, ali nekaj, kar nam je bolj v škodo kot korist.

Mnogi imajo nadležne razvade, ki se jih težko odvadijo, kot je npr. grizenje nohtov, pokanje s členki … Prav tako je lahko prevelika teža posledica razvad – kot je npr. premastna hrana, premalo sveže zelenjave ali sadja, premalo pitja tekočin, premalo gibanja …

Kako to dvoje vsaj približno razločiti, ko pa je včasih težko potegniti jasno ločnico?

Je pa precej pomembno ugotoviti, ali gre pri naši prekomerni teži za posledico razvad ali za zasvojenost. Kako to dvoje vsaj približno razločiti, ko pa je včasih težko potegniti jasno ločnico? Preprosto povedano gre pri zasvojenosti za izgubo notranje svobode – mislimo, da  lahko kontroliramo naše vedenje, ki nam škoduje, pa ga ne moremo. Seveda je nekaj podobnega lahko pri razvadi – le da tam samo navidezno.

Pri razvadi lahko tudi nekako »predihamo« ko nam razvada ni dosegljiva – npr. kadilka, ki ji zmanjka cigaret zvečer, pa se ji ne da do bližnje črpalke. Pri zasvojenosti pa je človek pripravljen iti prek vseh meja, da bi prišel do svoje doze »stvari ali dejavnosti« od katere je odvisen. Tako npr. tisti, ki je zasvojen s prenajedanjem, je pripravljen ukrasti sladkarije v trgovini ali se sredi noči spraviti iz pižame in odbiciklirati na oddaljeno črpalko po »nujno dozo« sladoleda.

Pri zasvojenosti gre vedno tudi za preplet večjih oz.  globljih vzrokov oz. dejavnikov, zaradi katerih se zasvojenost razvije – morda nam je npr. hrana edini užitek, ki si ga privoščimo, morda skušamo s hrano preboleti posledice določene izgube, ali travmatskih doživetij iz otroštva. Pri razvadi pa ni nekih globljih vzrokov – nam nekaj je v užitek, ali nam prinaša sprostitev, a ni povezano z nekimi daljnimi ali pretresljivimi težkimi dogodki/travmami v naši preteklosti. Četudi nam ta trenutni užitek lahko prinaša tudi kako slabo posledico (npr. prekomerna teža zaradi navade, da se popoldne »vržemo na kavč«, vikende pa preživimo v kuhanju in kinu ter obiski, kjer nam postrežejo predvsem kaj slastno – sladkega).

Tako, da je dobro najprej pogledati, se poglobiti v to, ali gre pri našem odnosu do hrane in gibanja – za razvade ali že za zasvojenost – ker slednja ponavadi potrebuje bolj poglobljeno pomoč. Pri razvadah pa je nekoliko lažje in bolj možno, da se jo sami lotimo – seveda pa tudi razvade zahtevajo nekaj našega truda, sprememb in vztrajnosti.

Lahko poenostavljeno povemo takole: vsakič, ko delamo po starem in podležemo neki stari destruktivni razvadi, ostajamo v starem vzorcu in je vedno znova videti nemogoče, da bi stvari počeli drugače. Vsakič, ko pa ob skušnjavi, da pademo v staro razvado, poskušamo in prakticiramo novo navado – alternativo, ki nam ne škoduje, pa okrepimo novi vzorec v smeri bolj zadovoljivega življenja in dobimo dokaz, da zmoremo več kot biti le suženj razvad.

V društvu Svetovalni svet se zavedamo, da ko hrana postane zasvojenost, potrebuje človek pomoč, včasih pa že, ko je v dilemi, ali gre za razvado ali zasvojenost. Večino naših aktivnosti izvajamo v Ljubljani (več o nas si lahko prebereš na naši spletki ali FB strani), z 31. avgustom pa začenjamo tudi z gostovanjem v Mestni knjižnici Grosuplje. Poleg možnosti za informativni razgovor ali svetovanje, bomo izvedli tudi delavnico o samopodobi in začeli s podporno skupino.

Ne glede na obliko razvade, je ponavadi koristna tudi tehnika zasuka pri odvajanju od razvad. Ta tehnika vsebuje 5 korakov:

1. Treba je razvado prepoznati kot močan, trdovraten nagon, ki pa ne izhaja iz globljih psiholoških težav.
2. Zabeležite si, kako pogosto se pojavi želja po razvadi in kolikokrat se ji prepustite. Pravijo, da že samo beleženje in postopek preštevanja povečata občutek nadzora nad razvado.
3. Začnite se zavedati začetka verige dogodkov, ki vodijo v razvado oz. neželeno vedenje (lahko da je to dolgčas, gledanje TV, pogovor po telefonu, opravljanje rutinskih opravil, ki ne zahtevajo veliko koncentracije …)
4. Naučite se metod sproščanja, ker se tako lažje borite proti razvadam. Takoj, ko se zaveste želje, da bi podlegli razvadi, se raje usedite ali ulezite in začnite s sproščujočim dihanjem ali kako drugo metodo sproščanja. Tako se ponavadi počasi poleže napetost in sla po razvadi.
5. Neželeno vedenje nadomestite s kakim drugim, ki ni združljivo z razvado. Npr. namesto da bi pojedli piškot, si ščetkajte zobe ali žvečite zobotrebec; namesto grizenja nohtov pobožajte mačko, namesto pokanja s členki le stisnite prste nasprotne roke …

Če se želite znebiti razvade, ali vsaj ugotoviti bolj jasno, če gre za razvado ali odvisnost, potem vam zgornji postopek lahko pomaga.

Za konec pa poglejmo še eno reč, ki je lahko odvisnost ali razvada: ČOKOLADA

Torej, skoraj vsak človek kdaj je čokolado, mnogim je zelo všeč njen okus in uživajo v njej, a nismo vsi zasvojeni z njo.

Kje je razlika: če gre za razvado, potem jo z muko in po zgornjih idejah lahko sami omejimo na raven, ki bo nekako sprejemljiva za nas in konstruktivna. Čokolada kot razvada pomeni, da iz navade (skoraj) vsakodnevno pospraviš 2 rebrci čokolade, a nekako (sicer z muko) zdržiš brez nje, če je ni doma pozno zvečer. Ali si navajen-a, da čokolada da energijo, oz. te pocrklja …

Če pa gre za zasvojenost od čokolade, potem nam le-ta predstavlja sredstvo za beg v omamo, za beg pred »nerešljivimi«problemi, ali blažitev stisk, ki nas morijo že od  »pamtiveka«, ali način upora proti idealom vitkosti, ki nam predstavljajo grozo (ker smo npr. že po konstituciji bolj srednje kot pa izrazito vitke postave). Če je čokolada zasvojenost, se zna zgoditi, da je vedno več občutkov krivde, slabe vesti, sramu in prikrivanja, povezano z njenim uživanjem, vse pogosteje jo »nujno rabimo« in vse večje količine končajo v naših ustih. Čokolada postane kot droga … Ponavadi je tudi reševanje bolj zapleteno in vključuje pomoč od zunaj, skozi neko daljše obdobje in razkrivanje »ozadja«, kaj nas tako žene v slo po čokoladi in kako se naučiti drugače soočati s problemi. Pa tudi kaj bi si lahko privoščili kot užitek, ki nam ne bi delalo toliko preglavic.

V društvu Svetovalni svet se zavedamo, da ko hrana postane zasvojenost, potrebuje človek pomoč, včasih pa že, ko je v dilemi, ali gre za razvado ali zasvojenost. Večino naših aktivnosti izvajamo v Ljubljani (več o nas si lahko prebereš na naši spletki ali FB strani), z 31. avgustom pa začenjamo tudi z gostovanjem v Mestni knjižnici Grosuplje. Poleg možnosti za informativni razgovor ali svetovanje, bomo izvedli tudi delavnico o samopodobi in začeli s podporno skupino.

 

Za več informacij lahko vedno pišete na: info@svetovalni-svet.si ali pokličete na:           068 648 695

 Ana Ziherl, predsednica Društva Svetovalni svet