Pravni nasvet l november, december 2012

Tokrat pravniki odgovarjajo na vprašanji o nagajanju sosedov.

Nepoboljšljiv sosed

Sem lastnica  mansardnega stanovanja v več stanovanjski hiši. Moje stanovanje je v IV. oz. najvišjem nadstropju. Dostop do stanovanja imam po skupne stopnišču – podestih.
Vprašanje:
Stranka – pravzaprav lastnika stanovanja v VP (visoko pritličje) motita meni in lastnikom stanovanja v 1. nadstropju  prehod preko podesta pred njunim vhodom, v njuno stanovanje, s tem, da na skupni podest, preko katerega hodimo vsi, ki smo lastniki stanovanj nad njima, namerno nastavljata razne stvari: od omare, sobnega kolesa, nekih zvitkov preprog, vreč s smetmi, čevlji … ipd. Lastniki, ki imamo stanovanja nad njimi, menimo, da nam je na ta način motena posest, oz. soposest, ker nam je prehod več ali manj oviran. Moram povedati, da sem ju nadvse vljudno opozorila, da naj s takšnim početjem prenehata, vendar je moja prošnja naletela na gluha ušesa.
Zanima me, kako zadevo rešiti na miren način, brez tožbe ali česa podobnega. Kaj predlagate?

Z.Z.

Odgovor:

Podest je enako kot stopnišče ali hodnik skupni del oz. skupni prostor večstanovanjske stavbe (5. člen Stanovanjskega zakona, SZ-1). 19. člen SZ-1 določa, da skupne dele večstanovanjske stavbe uporabljajo etažni lastniki v skladu z njihovo naravo in namenom ter na način, ki ne omejuje drugih etažnih lastnikov. Če eden od etažnih lastnikov uporablja skupne dele na način, ki omejuje druge lastnike in ta način ni skladen z naravo in namenom skupnih delov, kot v tem primeru, potem je edini način, da se spor uredi na sodišču, ker eden od etažnih lastnikov ni pripravljen urediti zadeve po mirni poti, to je z dogovorom.

Samovoljen sosed

Sosed je brez razloga in samovoljno odstranil več mejnikov  na meji med mojo in sosednjo parcelo, ki ni v njegovi lasti. Kaj lahko storimo? Kdo bo nosil stroške ponovne geodetske odmere in postavitev mejnikov?

A.G.

Odgovor:

Če je sosed odstranil mejnike in s tem povzročil škodo, jo bo moral povrniti. 131. člen Obligacijskega zakonika določa, da kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Potrebno bo dokazati, da je škodo povzročila prav konkretna oseba (obstoj prič!), da je njeno ravnanje protipravno, nadalje kolikšna je škoda ter obstoj vzročne zveze. Če le eden od elementov ni podan, odškodninska odgovornost ne obstoji. Predlagam, da se  preko pooblaščenega geodetskega podjetja pristopi k ureditvi meje in nato z opominom pred tožbo pozove to osebo, da poravna škodo – to je vse nastale stroške.

foto: FreeImageWorks