Pravni nasvet l januar 2015

Tokrat pravniki odgovarjajo na vprašanji o nadurah in darilnih bonih.

Nadurno delo

Imam problem z delodajalcem glede koriščenja fleksibilnega konta, torej nadur. Zanima me, ali mi lahko delodajalec določi, kateri dan bom koristil ure, ne glede na moje mnenje oziroma, če lahko to odklonim in pridem normalno na delo. Na primer: nadrejeni mi danes sporoči, da sem jutri doma in koristim ure, jaz mu povem, da se s tem ne strinjam oziroma jih jutri nočem koristiti in tako pridem normalno na delo. Nato pa se moram zaradi tega oglasiti pri direktorju. Zanima me še, kako je z nadurami in fleksibilnim kontom. In sicer me zanima, ali se to lahko gleda kot skupaj za nadurno delo v smislu, da jih po zakonu lahko delavec naredi 170. Na primer: do sedaj imam izplačanih 135 nadur v celem letu, na kontu pa jih imam 40, torej je to skupaj 175. Opomnil bi še to, da sem že pokoristil 24 ur.

Odgovor:

Nadurno delo ureja 144. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa:
(1) Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo:
- v primerih izjemoma povečanega obsega dela,
- če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,
- če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,
- če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,
- v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
(2) Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki, praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
(3) Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev.
(4) Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.
(5) V primeru odklonitve pisnega soglasja iz prejšnjega odstavka, delavec ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju.

 Nadurno delo je določeno kot izjema. Praviloma so zaposleni dolžni delo opravljati v polnem delovnem času. Pri nalaganju dodatnih ur dela zakon delavce ščiti z določili 144. člena ZDR-1, ki delodajalca omejuje pri odrejanju dela preko polnega delovnega časa. To določilo je namenjeno varstvu zaposlenih, ki dela preko polnega delovnega časa niso dolžni opravljati v vsakem primeru in v neomejenem obsegu, ampak le v določenih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih ter v obsegu, kot je določeno v 144. členu ZDR.

V kolikor delavec opravi nadure, je za vse opravljene ure dela upravičen do plačila. Skladno z določilom 127. in 128. člena ZDR-1 namreč delavcu za opravljeno nadurno delo pripada plačilo v obliki dodatka za nadurno delo. Pravna podlaga, na podlagi katere bi delodajalec od delavca lahko zahteval »koriščenje nadur« v obliki prostih dni, ne obstaja. Delovnopravna zakonodaja pa ne prepoveduje, da se delavec in delodajalec dogovorita tudi za tako obliko koriščenja nadur. V primeru obstoja takega dogovora delodajalec nima pravne podlage, da bi delavcu odredil, kdaj lahko oziroma mora koristiti proste dni. V kolikor med delavcem in delodajalcem ni dogovora o koriščenju nadur, nobena od strank delovnega razmerja nima pravne podlage za to, da o tem vprašanju odloča enostransko.

Iz uvodoma povzete zakonske določbe izhaja, koliko nadur lahko delodajalec pisno odredi delavcu na tedenski, mesečni in letni ravni in koliko nadur lahko delavec na letni ravni opravi na podlagi svojega izrecnega soglasja. V kolikor delavec tekoče koristi proste dneve za opravljene nadure, to vpliva na dejansko opravljeno število delovnih ur, ki jih je ta delavec opravil na tedenski, mesečni oziroma letni ravni. Tako ne moremo govoriti o presežku ur na tedenski, mesečni ali letni ravni, če je delavec za določeno število opravljenih nadur koristil proste dni. Število nadur v takem primeru predstavlja razlika med številom opravljenih nadur in številom v obliki prostih dni koriščenih ur.

Darilni bon

Prejela sem darilni bon z veljavnostjo enega leta. Vmes sem ga izgubila, ko pa sem ga ponovno našla, je eno leto že preteklo. Ali mi ga mora trgovec še vedno priznati?

Odgovor:

Darilni boni niso zakonsko urejeni, zato uporabo in poslovanje z njimi določa njihov izdajatelj sam. Unovčitev darilnega bona je torej možna zgolj pod pogoji, ki so določeni na samem bonu oz. pod pogoji, ki izhajajo iz splošnih pogojev poslovanja izdajatelja.

Zato je v primerih, kadar je veljavnost darilnega bona že pretekla, upoštevanje in posledična unovčitev tega darilnega bona zgolj v domeni izdajatelja in njegove politike poslovanja s strankami.

Torej izdajatelj ni dolžan priznati in unovčiti darilnega bona s pretečeno veljavnostjo, vedno pa obstoji možnost, da izdajatelja zaprosite za podaljšanje veljavnosti darilnega bona.

foto: FreeImageWorks