Pravni nasvet l december 2016

Tokrat pravniki odgovarjajo na vprašanji o obračunu potnih stroškov in o razlikah pri plačah v EU:

Obračun potnih stroškov

V Sloveniji je določena kilometrina za vrnitev potnih stroškov 0,37 €, za prevoz na delo pa 0,18 €. Meni podjetje obračunava 0,135 €. Na vprašanje, zakaj tako, mi je bilo rečeno, da cene 0,37 in 0,18 veljajo za javno upravo, medtem ko mi v gospodarstvu lahko določimo višino cene za povrnitev potnih stroškov. Pa me zanima, ali je temu res tako.

Odgovor:

Iz vprašanja je razbrati, da bralec ni zaposlen v javni upravi, pač pa v gospodarstvu, pri tem pa ni navedeno, v kateri dejavnosti opravlja delo po pogodbi o zaposlitvi, zaradi česar ni mogoče ugotoviti, katera kolektivna pogodba zanj velja.

Osnovna določba za povračilo stroškov za prevoz na delo je v določbi 130. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki  določa: » Delodajalec mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Če višina povračila stroškov v zvezi z delom ni določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določi s podzakonskim aktom.«

Višina stroškov je običajno določena v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.

168. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) za javne uslužbence določa:  Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada zaposlenemu glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra. Zaposlenemu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Če zaposleni nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrina v višini 8 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.

V konkretnem primeru je pomembno, kaj je določeno v kolektivni pogodbi na ravni panoge oziroma dejavnosti, v katero bralec spada. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije na primer določa:  Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se izplačuje najmanj v višini 70 % cene javnega prevoza. V primeru, ko ni možnosti javnega prevoza, delavcu pripada povračilo stroška za prevoz na delo in z dela najmanj v višini 0,16 € za vsak polni km poti in največ v višini in pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije določa: Če ni možnosti javnega prevoza, pripada delavcu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 0,15 € za vsak poln kilometer med prebivališčem in mestom opravljanja dela.

Razlike v plačah v EU

Zanima me, če imajo lahko uslužbenci različnih držav EU za enako delo različno visoko plačane bonuse za jezik, čeprav so začeli delati v podjetju isti dan, imajo podobno izobrazbo in delovne izkušnje. Če mi je prav znano, naj bi zakoni EU preprečevali vsakršno diskriminacijo na podlagi nacionalne, verske, rasne itd. pripadnosti, realnost pa je, da uslužbenci iz skandinavskih držav, Nemčije, Nizozemske dobijo pri istem podjetju kar 300 € višji jezikovni bonus kot delavci iz Slovenije, Hrvaške, Češke, Slovaške, Španije in ostalih držav EU. Na delovnem mestu je eksplicitno zahtevano znanje teh jezikov, zato je podjetje tudi najelo delavce iz različnih držav, ki opravljajo enako delo, vendar so zanj različno plačani. Celo v pravilniku določenega podjetja iz EU je napisano:

Equal Employment Policy

It is the policy of the company to provide equal opportunity for all qualified persons and not discriminate against any employee or applicant for employment because of race, color, religion, sex, age, national origin, veteran status, disability, or any other protected status. This policy applies to recruitment and placement, promotion, training, transfer, retention, rate of pay and all other details and conditions of employment. Employment and promotion decisions will be based on merit and the principle of furthering equal opportunity. The requirements we impose in filling a position will be those that validly relate to the job performance required.

Sta takšna neenakost in diskriminacija pri izplačevanju po direktivah EU dovoljena ali ima vsaka država svoja pravila glede izplačevanja jezikovnih bonusov in višine plač?

Odgovor:

Na ravni Evropske unije so uveljavljena številna pravila, ki so namenjena odpravljanju diskriminacije, predvsem diskriminacije zaradi rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, spola, starosti ali spolne usmerjenosti.

Leta 2000 sta bili tako sprejeti dve direktivi, in sicer direktiva o enakosti pri zaposlovanju (Direktiva 2000/78/ES), s katero je prepovedana diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti, verskega prepričanja, starosti in invalidnosti pri zaposlovanju, ter direktiva o rasni enakosti (Direktiva 2000/43/ES z dne 29. 6. 2000), s katero je prepovedana diskriminacija na podlagi rase ali narodnosti pri zaposlovanju.

Navedena direktiva o rasni enakosti se uporablja za vse osebe v javnem in zasebnem sektorju, tudi v zvezi z zaposlitvenimi in delovnimi pogoji (3. člen omenjene direktive).

Določbe direktive se v državah članicah sicer ne uporabljajo neposredno, so jih pa te dolžne implementirati (prenesti v svoj pravni red) ter zagotoviti njihovo izvajanje. Države članice tako niso proste pri urejanju zadevnega področja, temveč so vezane s pravili prava Evropske unije, prav tako pa tudi z drugimi mednarodnimi standardi in akti s področja varstva človekovih pravic (primeroma Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic ter Listino Evropske unije o temeljnih pravicah).

foto: FreeImageWorks